Funkcija

Iz MaFiRaWiki

(Razlika med različicami)
Različica od 11:46, 10 oktober 2006
AndrejBauer (Pogovor | prispevki)
V analizi
← Prejšnja različica
Različica od 11:47, 10 oktober 2006
AndrejBauer (Pogovor | prispevki)
Pri programskih jezikih
Naslednja različica →
Vrstica 16: Vrstica 16:
V [[teoretično računalništvo|teoretičnem računalništvu]] pogostvo za funkcijo zahtevamo, da je [[izračunljiva funkcija|izračunljiva]]. Običajno tudi obravnavamo [[delna funkcija|delne funkcije]], ki niso nujno definirane na vsej [[domena|domeni]]. Na primer, funkcija, ki jo računa Turingov stroj ali podprogram ni definirana v argumentih, pri katerih se stroj ali podprogram ne ustavi. V [[teoretično računalništvo|teoretičnem računalništvu]] pogostvo za funkcijo zahtevamo, da je [[izračunljiva funkcija|izračunljiva]]. Običajno tudi obravnavamo [[delna funkcija|delne funkcije]], ki niso nujno definirane na vsej [[domena|domeni]]. Na primer, funkcija, ki jo računa Turingov stroj ali podprogram ni definirana v argumentih, pri katerih se stroj ali podprogram ne ustavi.
-==Pri programskih jezikih==+==V programiranju==
-Pri [[programski jezik|programskih jezikih]] običajno z besedo '''funkcija''' poimenujemo [[podprogram]], ki+ 
-vrne vrednost. Taka funkcija ima lahko parametre. Ob deklaraciji funkcije uporabimo [[formalni parameter|formalne parametre]], s katerimi zaznamujemo mesta v signaturi funkcije. Semantika parametra je določena z načinom klica. Tako ločimo+V [[programski jezik|programskih jezikih]] običajno z besedo '''funkcija''' poimenujemo [[podprogram]] ali [[metoda|metodo]], ki vrne vrednost. Taka funkcija ima lahko parametre. Ob deklaraciji funkcije uporabimo [[formalni parameter|formalne parametre]], s katerimi zaznamujemo mesta v signaturi funkcije. Semantika parametra je določena z načinom klica. Tako ločimo
* klic po vrednosti * klic po vrednosti
* klic po referenci * klic po referenci

Različica od 11:47, 10 oktober 2006

Ta članek ali del članka je v delu. Veseli bomo, če ga boste dopolnili in popravili.

Kaj pomeni to opozorilo?

Vsebina

V matematiki

Funkcija ali preslikava f:A → B je predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi enolično določen element množice B. Množici A = dom(f) pravimo definicijsko območje ali domena, množici B = cod(f) pa kodomena funkcije f. Množica f[A] = {f(x) ; x ∈ A} je zaloga vrednosti ali slika funkcije f. Študij funkcij realnih števil je osnova realne analize.

Funkcija f inducira funkcijo (ki jo označimo z isto oznako) med pripadajočima potenčnima množicama f: 2A → 2B, tako da je za vsak X ∈ 2A f[X] = {f(x) ; x ∈ A} = Y. Pri tem je Y slika množice X, medtem ko je X praslika množice Y. V teoriji množic je funkcija f:A → B definirana kot funkcijska relacija. Posplošitev pojma funkcije je morfizem med objektoma v kategoriji.

V analizi

V analizi uporabljamo izraz funkcija za preslikave, ki slikajo v števila (realna ali kompleksna) , sicer pa uporabljamo samo izraz preslikava. Poleg tega pogosto dopuščamo delne funkcije, ki so definirane samo na podmnožici števil. Na primer, realna funkcija logaritem je definirana le za pozitivna realna števila.

V teoretičnem računalništvu

V teoretičnem računalništvu pogostvo za funkcijo zahtevamo, da je izračunljiva. Običajno tudi obravnavamo delne funkcije, ki niso nujno definirane na vsej domeni. Na primer, funkcija, ki jo računa Turingov stroj ali podprogram ni definirana v argumentih, pri katerih se stroj ali podprogram ne ustavi.

V programiranju

V programskih jezikih običajno z besedo funkcija poimenujemo podprogram ali metodo, ki vrne vrednost. Taka funkcija ima lahko parametre. Ob deklaraciji funkcije uporabimo formalne parametre, s katerimi zaznamujemo mesta v signaturi funkcije. Semantika parametra je določena z načinom klica. Tako ločimo

  • klic po vrednosti
  • klic po referenci
  • klic po imenu (ki ga je poznal npr. Algol 68)
Nekateri programski jeziki ne ločijo med pravimi podprogrami, ki ne vrnejo vrednosti in funkcijami.
V objektnem programiranju pravimo funkciji, ki pripada objektu metoda.

Glej še

Osebna orodja