Zgodovina in pomen Mathematice(Mathematica)

Iz MaFiRaWiki

Vsebina

Malo zgodovine

Ko so se v drugi polovici prejšnega stoletja razvili računalniki, so bili predvsem namenjeni za reševanje numeričnih nalog (napovedovanje vremena, računanje velikih števil, razbijanje kriptiranih šifer,...) in kot pomoč v bankah ter borzah. Kasneje (okoli leta 1960) pa so nekateri matematiki (takrat še ni bilo računalničarjev) prišli na idejo, da bi se lahko računalniki uporabljali tudi v znanstvene namene (pri raziskovanju in dokazovanju,...). Tako je nastalo kar nekaj sistmov: Derive, Magma, Naughty, Maple, Gap, Mathematica ).


Kaj je Mathematica?

Mathematica je mnogo več kot samo programski jezik (za razliko od Jave, C, Python) je hkrati tudi prepisovalni sistem, ki simbolne izraze prepisuje iz enega v drugega. Izraz v Mathematici moramo razumeti širše, saj so le ti lahko aritmetične narave kot tudi same funkcije.

Sintaksa

Sintaksa izrazov je enostavna in se deli na sestavljene in nesestavljene izraze (atomarni ali osnovni). V Mathematici je pozanih 6 osnovnih izrazov: Integer, Rational, Real, Complex, String, Symbol. Sestavljeni izrazi pa imajo obliko: g[a1,a2,...,an], kjer je g glava in so a1 do an argumenti izraza. Če je x sestevljen izraz nam ukaz Head[x] vrne glavo x-a, Length[x] pa števlo argumentov iraza x. Sintaksa, ki smo jo opisali, se imenuje notranja (FullForm[x]). Poznamo tudi zunanja sintakso in ta nam omogoča, da ukaze kot je npr.: Times[Plus[a,b],5] zapišemo v bolj "domači" obliki: (a+b)*5.

Zgradba sistema Mathematica

Mathematica je sestavljena iz jedra (kernel) in uporabniškega vmesnika (front-end). Jedro poskrbi za računanje, uporabniški vmesnik pa skrbi za vnos in prikaz rezultatov. Slednji pozna več tipov celic: naslov, besedilo, vhod, izhod,...Vhodne in izhodne celice so oštevilčene ter nastopajo v paru (imata enako številko; vhodno celico potrdimo tako, da pritisnemo na tipki <shift>+<enter>). Kako celice v zvezku nastopajo ni pomembno, pomemben je samo vrstni red izvajanja celic. Obliko izpisa (pisavo, velikost,...) lahko določamo s stili prav tako pa lahko celicam spreminjamo njihove lastnosti, jih grupiramo in skrivamo.


Glej tudi

Zunanje povezave

http://en.wikipedia.org/wiki/Mathematica

Osebna orodja