Zgodovina Linuxa

Iz MaFiRaWiki

(Preusmerjeno iz Zgodovina)

Zgodba se je začela leta 1969. Trije zanesenjaki (K.Thompson, D.Ritchie, R.Canaday) so začeli snovati zamisli o drugačnem datotečnem sistemu. V njem so datoteke na disku predstavili z enorazsežnim poljem struktur, ki so jih imenovali inodi. Vsak inod je obsegal osnovne podatke o datoteki, njeno zaščito, zvrst, velikost ter seznam blokov na disku, ki hranijo njeno vsebino. Sledili so programčki na uporabniški ravni, s katerimi je bilo mogoče datoteko prepisati, odtisniti, popraviti ali zbrisati in skromna ukazna lupina. Nekdo je sistem šaljivo poimenoval Unics. Črkovanje, kot ga poznamo danes, pripisujejo nekomu drugemu. Do prve izdaje Unixa leta 1971 se je ime že prijelo.


Leta 1973 je bil Unix prepisan iz zbirnega jezika v jezik C. To je omogočilo bistveno lažji prenos v druge računalnike. Unix je bil pred razcvetom. Leta 1980 je nedvomno kazalo, da bo Unix sistem, ki bo prevladoval konec stoletja. A iz tega ni bilo nič. Unix je izgubljal tla pod nogami tudi zaradi veliko hitreje množečega se števila osebnih računalnikov z resda neprimerno manj zmogljivim, a cenovno dosegljivim operacijskim sistemom MS-DOS.


Leta 1971 je prišel na MIT na oddelek za umetno inteligenco Richard Stallman s harvardsko diplomo iz fizike. Manj kot deset let kasneje so Stallmanovi sodelavci postali poslovni tekmeci. V boju z njimi je potegnil krajši konec. Leta 1983 je naznanil, da se namerava lotiti pisanja prostega nadomestka za operacijski sistem Unix. K sodelovanju je povabil vse, ki jih zadeva zanima in se strinjajo z njegovimi načeli o prostem programju. Sistem je poimenoval GNU (GNU's Not Unix). Nekaj let kasneje so razvili ukazno lupino. Prevajalnik in programi so se izkazali za dovolj hitre in stabilne. Napisana je bila lastna knjižnica, množica programov je rasla. Manjkalo je le še jedro. Hurd, lastno jedro projekta GNU, ni bilo niti približno blizu temu, da bi počelo karkoli uporabnega.


Stallman ni bil edini, ki je sredi osemdesetih let 20. stoletja spoznal, da svet potrebuje sistem, podoben Unixu, z dostopno izvorno kodo. Andrew Tannenbaum, profesor računalništva na Svobodni univerzi v Amsterdamu, je na novo napisal operacijski sistem, podoben Unixu, ga do leta 1987 razvil do uporabne oblike in krstil za Minix. Izvorna koda je bila natisnjena kot zgled v Tannenbaumovi knjigi "Operacijski sistemi, zasnova in izvedba". Za razmeroma dostopno ceno se je dalo dobiti tudi diskete z delujočim Minixom. Vse več ljudi je uporabljalo in dograjevalo Minix po svoje.


Eden teh je bil tudi Linus Torvalds. Minix je želel toliko razširiti, da bi v njem lahko prevedel in uporabljal programje iz projekta GNU. Pogrešal je večopravilnost in navidezni pomnilnik. Dela se je lotil 1991. Še istega leta je objavil različico 0.02. Zgodnje različice Linuxa so obsegale približno dvanajst tisoč vrstic programske kode.


Od januarja 1992 dalje so drugi prispevali svoje kode. Prvi med njimi je bil Theodor Ts'o. Oktobra 1992 je izšla prva distribucija Linuxa. Imenovala se je Softland Linux System (SLS). Linux ste namestili s pomočjo 14 disket. 1994 se je pojavil Red Hat, ki je še danes verjetno najbolj razširjena distribucija. Večje tekmice za delež uporabnikov so še Suse, Mandrake in Debian GNU/Linux.


Prvo eksplozijo publicitete je sistem doživel spomladi 1998. Podjetje Netscape Communications je izgubljalo boj za prevlado pri spletnih brskalnikih, zato je januarja 1998 naznanilo, da bo javno objavilo izvorno kodo svojega spletnega brskalnika. Projekt je uspel - rezultat je spletni brskalnik Mozilla. Podjetje Netscape Communications sicer ni preživelo, a v zgodovino Linuxa se je njihova odločitev vpisala kot prelomna, saj so v manj kot pol leta zatem praktično vsi večji izdelovalci programske opreme izrazili podporo Linuxu.

Osebna orodja