Zbirnik

Iz MaFiRaWiki

Ta članek ali del članka je v delu. Veseli bomo, če ga boste dopolnili in popravili.

Kaj pomeni to opozorilo?

Zbirnik je program, ki prevede program v zbirnem jeziku v strojni jezik. Zbirnik preveri, ali so v vhodni datoteki, ki je napisana v zbirnem jeziku, uporabljeni pravilni nazivi (simboli) in oblike ukazov. Če program nima napak, zbirnik oblikuje izhodno datoteko, ki jo imenujemo ciljna koda, to je program preveden v strojni jezik, ki se lahko izvede na računalniku. Vsak simboličen ukaz se v zbirniku prevede v en strojni ukaz, torej je razmerje med strojnim in zbirnim jezikom 1 : 1, vsakemu strojnemu ukazu ustreza en simboličen ukaz (ukaz zbirnika).


PRIMER: 00000101 = DEC B Programiranje v strojnem jeziku je zelo mučna zadeva, zato so se že 1950 leta začeli pojavljati prvi simbolični jeziki, med njimi tudi zbirni jezik. Uporaba zbirnega jezika programerja precej razbremeni, vendar je v primerjavi z višjimi programskimi jeziki še vedno zahtevna. Poleg tega je zbirni jezik samo linearna preslikava strojne vsebine, zaradi česar je še vedno strogo odvisen od posameznikovega računalniškega procesorja. Torej imamo vsaj toliko različnih zbirnikov kot je različnih procesorjev, čeprav se proizvajalci trudijo za medsebojno kompatibilnost procesorjev.

Zbirni jeziki se uporabljajo predvsem pri pisanju sistemske programske opreme. Samo na ta način lahko optimalno izkoristimo prednosti posameznega procesorja. Programi pisani v zbirnem jeziku so optimalni glede na porabo pomnilniškega prostora in hitrosti izvajanja.

Zbirnik je translator, ki poišče za mnemonike zbirnega jezika ustrezne operacijske kode, operandom pa številčne vrednosti. Poznamo več specializiranih vrst zbirnikov: • modularni zbirnik dovoljuje modularno pisanje programov, ki jih smemo prevajati po modulih, pred izvajanjem jih povežemo v celoto; • mikro zbirnik pretvarja simbolični nivo direktno do mikroprogramskega nivoja; • makro zbirnik predvideva uporabo vnaprej določenih skupin ukazov, ki jih v programe vključujemo s preprostimi klici; • meta zbirnik prepušča uporabniku, da si sam predpiše ukaze simboličnega jezika ter prav tako izhodne strojne kode; • prečni zbirnik je sistemski program, ki se izvaja na računalniku A, vendar prevaja zbirni jezik za računalnik B v strojni jezik računalnika B; • zbirnik »naloži in izvedi« pretvarja v nasprotju z doslej navedenim kar v delovnem pomnilniku, fazi zbiranja pa takoj sledi izvajanje.

Zbirniške ukaze vključujemo v posamezne programske vrstice, za katere veljajo določena pravila vnašanja. Vsak zbirnik mora znati: • pregledati in razčleniti zbirniški stavek, • simbolična imena (oznake) mora nadomestiti z ustreznimi šrevilskimi ekvivalenti, • mnemonike mora nadomestiti z operacijskimi kodami (odvisno od naslavljanja), • razrešiti simbolične operande, • tvoriti strojne ukaze ter jih shranjevati, • po želji izpisati listo prevajanja…

Glej tudi

Osebna orodja