Zbirni jezik

Iz MaFiRaWiki

ZBIRNI JEZIK
Zbirni jezik je vmesna stopnja med strojnim jezikom in višjimi programskimi jeziki. Zbirni jezik je nizkonivojski programski jezik, jezik kratic, ki so ga uvedli programerji, da so poenostavili uporabo strojnega jezika. Namesto da so strojne kode strojnih ukazov prepisovali iz tabel, so ukaze poimenovali s kraticami, ki si jih je lažje zapomniti kot številke. Zbirni jezik je torej predstavljen v človeku razumljivi obliki s pomočjo mnemonikov ali smiselnih okrajšav. Pisanje programov v zbirnem jeziku je enostavnejše kot pisanje v strojnem jeziku. Zbirni jezik strojne inštrukcije predstavlja v simbolični in številčni obliki in se ne more izvajati neposredno na računalniku, saj ga je potrebno prej prevesti v strojni jezik. Zbirni jezik omogoča, da namesto s fizično lokacijo v pomnilniku določimo spremenljivko z logičnim imenom. Fizična lokacija pa se priredi avtomatsko. Tudi lokacija programskih ukazov se v procesu prevajanja določi avtomatsko. Operacijska koda je določena z mnemoniki, ki izražajo pomen ukazov. Uporabljajo se alfabetski znaki in znaki desetiške abecede. Zbirni jezik je ponavadi različen za različne tipe računalnikov, ni prenosljiv med različnimi vrstami procesorjev. Za tako napisana zaporedja ukazov so naredili preprost program – zbirnik, ki kratice pretvori v strojno kodo. Še vedno pa je razmerje med strojnim in zbirnim jezikom 1 : 1 (za vsak ukaz strojnega jezika mora programer napisati ustrezen ukaz zbirnega jezika).

Ustrezno zaporedje znakov za določeno operacijo so nadomestili z ustreznim ukazom: npr. za množenje (ukaz MP), shranjevanje v spomin (ukaz STO), seštevanje itd.

PRIMER: DEC B

Osebna orodja