VirtualBox

Iz MaFiRaWiki

Stran je v izdelavi. Obiskovalce zato prosimo, da je še ne dopolnjujejo in urejajo.

VirtualBox je eden izmed programskih paketov, ki omogočajo pripravo in uporabo navideznih računalnikov[1]. Sam program je prvotno razvilo nemško podjetje Innotek, njegov nadaljni razvoj pa je nato prevzelo podjetje Sun Microsystems kot del Sun xVM platforme. Za osebno rabo ter preizkušanje je program brezplačen.

Trenutno lahko VirtualBox izvajamo na operacijskih sistemih Windows, Linux, Macintosh in OpenSolaris, kot gostujoči operacijski sistemi se znotraj programa lahko izvajajo Windows (NT 4.0, 2000, XP, Server 2003, Vista), DOS/Windows 3.x, Linux (2.4 in 2.6), OpenBSD ter drugi.

Vsebina

Namestitev programa

S spletne strani http://www.virtualbox.org/wiki/Downloads prekopiramo ustrezno različico namestitvenega programa. V primeru, ko VirtualBox nameščamo na Debian Linux (in njegove izpeljanke), lahko programe namestimo s pomočjo ustreznega skladišča.

Nameščanje - Windows XP

Z zgoraj omenjene strani prenesemo MSI datoteko, ki ustreza arhitekturi našega računalnika in jo, prijavljeni kot administrator, z dvoklikom odpremo. Ko se požene namestitveni program, sledimo navodilom, ob konc unamestitve nam je ponujena še registracija. Po končanem postopku poženemo VirtualBox in začnemo z uporabo.Media:Nameščanje - Windows

Nameščanje - Linux

Na strani http://www.virtualbox.org/wiki/Linux_Downloads izberemo paket, ki ustreza naši distribuciji Linuxa, ga prenesemo na svoj računalnik. V večini novejših distribucij namestitev začnemo z dvojnim klikom na namestitvenem paketu. Seveda moramo tudi v tem primeru dejanje izvesti kot skrbnik (root). Večina grafičnih lupin nam možnost preklopa v skrbniški način takoj ponudi.

Debian Linux

Uporabniki Debian Linux-a in njegovih izpeljank (Ubuntu, Kubuntu, Xandros, ...) lahko program namestijo tako, da na seznam virov programske opreme dodajo ustrezne povezave. Navodila lahko najdete na dnu spletne strani z namestitvenimi paketi. Namestitev nadaljujemo bodisi z uporabo katerega izmed grafičnih vmesnikov za nameščanje programja, bodisi z lupinskima ukazoma

sudo apt-get update
sudo apt-get install virtualbox-2.0

V prihodnje boste končnico 2.0 seveda zamenjali z ustrezno višjo. Ta način nameščanja ima prednost, da lahko program v prihodnje samodejno posodabljamo skupaj z ostalo programsko opremo.

Nastavitve programa

Do splošnih nastavitev pridemo prek menijev File|Preferences. Možnosti so urejene v skupine:

General
Nastavitve privzetih mest shranjevanja virtualnih diskov in nastavitev virtualnih računalnikov; nastavitve oddaljenega dostopa.
Input
Lastnosti tipkovnice; nastavitev bližnjične tipke. Ta določa tipko <Host>, s katero krmilimo delovanje navideznega računalnika:
  • <Host>+F: preklop v/iz celozaslonskega načina
  • <Host>+S: preklop v/iz brezšivnega načina
  • <Host>+Del: simulira Ctrl+Alt+Delete
  • ...

Privzeta tipka <Host> je desna Ctrl

Update
Nastavitve posodabljanja
Language
Nastavitve jezika grafičnega vmesnika programa.

Priprava virtualnega računalnika in diska

Za ustvarjanje novega virtualnika računalnika v orodni vrstici kliknemo gumb New in začnem odgovarjati na vprašanja čarovnika:

  • Vpišemo ime novega virtualnega računalnika in izberemo vrsto operacijskega sistema, ki ga bomo nanj namestili.
  • Izberemo količino RAM-a, ki mu ga hočemo dodeliti.
  • izberemo virtualni trdi disk, ki ga bo virtualni računalnik uporabljal. Lahko ustvarimo tudi nov disk.

Sedaj je naš računalnik pripravljen na prvi zagon.

Izdelava novega virtualnega diska

Nov virtualni disk lahko izdelamo hkrati s pripravo novega virtualnega računalnika ali pa z ukazom File|Virtual Disk Manager|'New:

  • Izbiramo lahko med dinamičnim diskom in diskom stalne velikosti. Prednost dinamičnega diska je v tem, da na pravem računalniku zaseda le toliko prostora, kolikor je na njem podatkov.
  • Določimo še ime novega virtualnega diska ter njegovo velikost.

Namestitev gostujočega operacijskega sistema

Nameščanje operacijskega sistema poteka na virtualnem računalniku podobno kot na pravem, le zagon navideznega računalnika moramo prilagoditi:

  • Vstavimo zgoščenko v CD enoto oziroma izbertemo ustrezno ISO sliko (navodila)
  • Izberemo Settings|Advanced, ter podobno kot v BIOS-u pravega računalnika nastavimo vrstni red zagona.

Namestitev dodatkov

Ko je operacijski sistem virtualnega računalnika nameščen, lahko njegovo delovanje izboljšamo s pomočjo dodatkov, ki jih dobimo skupaj z VirtualBox-om:

  • Izberemo Devices|Install Guest Additions...
  • Če je gostujoči OS Windows, se namestitveni program za dodatke zažene sam, na Linux OS se pomaknemo na zgoščenko in kot uporabnik root poženemo skripto VBoxLinuxAdditions-x86.run
  • Računalnik ponovno zaženemo.

Nastavitve virtualnega računalnika

Omrežna kartica

Izberemo Settings | Network. Nastavimo lahko do štiri omrežne kartice. Te so lahko:

  • 'Host interface' - virtualne kartica se na lokalni mreži kažejo kot prave. V tem primeru se virtualni računalniki na lokalni mreži kažejo kot pravi računalniki, dostopamo lahko do njihovih sredstev (deljenih map,...)
  • 'NAT' - Pravi računalnik deluje kot usmerjevalnik. Navidezni računalnik ima dostop do lokalne mreže in interneta, a je skrit pred ostalimi.
  • 'Internal Network' - Navidezni računalniki lahko komunicirajo med sabo, nimajo pa dostopa do lokalne mreže in interneta.

Deljene mape - gostitelj

Mape, ki jih želimo deliti z virtualnim računalnikom, moram najprej dati v skupno rabo na gostitelju. To storimo v pogovornem oknu, ki ga odpremo prek menijev Settings|Shared Folders. Nato lahko virtualni računalnik poženemo ter priklopimo deljene mape.

Upravljanje z virtualnimi diski in strojno opremo

Deljene mape - virtualni računalnik

Kako na pravem računalniku pripravimo mape za deljenje si preberite tukaj. Deljene mape so preprost način, kako dostopamo do podatkov na pravem računalniku. Za njihovo uporabo moramo imeti nameščene dodatke.

Če imamo na virtualnem računalniku nameščen operacijski Windows, lahko do map dostopamo kot do običajnih omrežnih diskov.

Na sistemih Linux lahko deljene mape priklopimo z ukazom

mount -t vboxsf [-o <MOŽNOSTI>] <ime_mape> mesto_priklopa

Krčenje datotek virtualnih diskov

Z rabo navideznega računalnika datoteke, v katerih so shranjeni podatki navideznih diskov, rastejo. Če nam primanjkuje prostora, lahko nerabljene dele virtualnih diskov sprostimo in tako zmanjšamo velikosti VDI datotek. To storimo z ukazom

VBoxManage modifyvdi <virtualni_disk> compact

Priklop zgoščenk in ISO slik

Že pri sami namestitvi gostujočega operacijskega sistema želimo iz virtualnega računalnika dostopati do podatkov na zgoščenkah ali slikah zgoščenk. Pogosto pa želimo to storiti tudi že ob nameščenem gostujočem operacijskem sistemu.

Priklop pred zagonom virtualnega računalnika:

  • odpremo nastavitve CD-enote virtualnega računalnika: Settings|CD/DVD-ROM
  • obkljukamo Mount CD/DVD Drive
  • izberemo bodisi željeno enoto, bodisi sliko zgoščenke
  • Potrdimo spremembe

Priklop med delovanjem virtualnega računalniika:

  • Iz menija virtualnega računalnika izberemo Devices|Mount CD/DVD-ROM|<enota ali slika>
Opozorilo: Ko priklapljamo in odklapljamo zgoščenke med delovanjem virtualnega računalnika moramo paziti, da te med tem niso v uporabi.

Priklop fizičnih diskov

Začetnikom močno odsvetujemo ta način delovanja, ker lahko v primeru nepravilne rabe povzroči izgubo podatkov na particiji. Prav tako lahko povzroči izgubo podatkov uporaba sistemske particije, ki jo sicer uporabljate za zagon operacijskega sistema na pravem računalniku.

Poleg virtualnih diskov, ki so v resnici navadne datoteke na pravem računalniku, lahko virtualni računalnik uporablja tudi prave diske. To storimo s pomočjo posebnih datotek, ki jih ustvarimo s pomočjo programa VBoxManage, ki ga poženemo v tekstovni lupini:

VBoxManage internalcommands createrawvmdk -filename datoteka.vmdk -rawdisk <DISK> -partitions 1,2,3

namesto <DISK> na sistemu Windows vpišete \\.\PhysicalDrive0, \\.\PhysicalDrive1, ..., na sistemu Linux /dev/sda, /dev/sdb, ...

Program pripravi majhno datoteko VMDK, ki služi kot povezava in jo lahko uvozite v virtualne računalnike.

Priklop naprav prek USB

Do naprav, ki so priklopljene prek priključka USB, lahko virtualni računalnik dostopa neposredno, zato moramo v njem za te naprave namestiti ustrezne gonilnike. Nadzor nad napravami, ki jih uporablja virtualni računalnik, izvajamo prek menija Devices|USB Devices

Opombe

[1] Znotraj programa, ki se izvaja na gostiteljskem računalniku se neodvisno izvajajo en ali več gostujočih operacijskih sistemov.

Osebna orodja