Seminarsko predavanje

Iz MaFiRaWiki

Seminarsko predavanje je ustni del seminarja. Običajno poteka v predavalnici pred poslušalci, udeleženci seminarja. Na predavanju avtor prikaže svoje delo.

Pri raziskovalnem seminarju gre običajno za preliminarno predavanje, ki mu sledi predavanje na znanstvenem srečanju in objava avtorjevih rezultatov v obliki objavljenega referata ali znanstveneg članka.

Pri pedagoškem seminarju pa gre za del učnega procesa, s katerim se študent uči komuniciranja. Na takšnem seminarskem predavanju je prisoten tudi učitelj, ki študentu da pred predavanjem napotke, po predavanju pa ga opozori na napake, predlaga izboljšave, itd.

Za uspeh seminarskeg predavanje je nujna tudi izdelava pisnega dela seminarja, ki mu rečemo seminarska naloga. Običajno seminarsko nalogo avtor izdela že pred seminarskim predavanjem, po predavanju pa jo popravi in dopolni v skladu s povratnimi informacijami, ki jih je dobil med predavnajem od udeležencev seminarja.

Postopek za pripravo seminarja

  1. Izbira problema. Če je le mogoče, izberemo problem, ki nam ustreza, saj je dosti laže pripravljati zanimiv seminar in reševati problem, ki nas zanima.
  2. Zapis problema. Sami ali pa z učiteljevo pomočjo na kratko opredelimo problem, zapišemo tudi najpomembnejše vire, izberemo orodja.
  3. Raziskava in študij literature. Na internetu in v knjižnici izčrpno pregledamo vse relevantne vire, ki nam lahko pomagajo pri seminarju.
  4. Rešitev problema. Izbrani problem rešimo. Ob tem si seveda beležimo po eni strani, kako bomo rešitev prikazali, po drugi pa vse šibke točke naše rešitve.
  5. Posvetovanje. O naši rešitvi se posetujemo, tako da se prepričamo o pravilnosti rešitve in se izognemo morebitni slepi ulici.
  6. Izdelava seminarske naloge. Izberemo primerna računalniška orodja. Beležke, ki so nastajale od začetka postopka do končne rešitve problema uporabimo pri izdelavi seminarske naloge. Najprej napišemo kazalo, potem jedro, zaključek in na koncu uvod. Ko imamo vsebino približno končano, se lotimo oblike.
  7. Posvetovanje. Izdelek damo v branje kolegom ali prijateljem, da nam pomagajo iskati tipkarske napake, nas opozorijo na kakšne vidne pomanjkljivosti. Običajno se posvetujemo tudi z učiteljem o poteku seminarskega predavanja.
  8. Priprava seminarskega predavanja. Gradivo za predavanje je podobno gradivu za seminarsko nalogo, vendar je med obema oblikama velika razlika. Medtem ko gre pri seminarski nalogi za pisni izdelek, ki ga bralec lahko bere ali štiudira s svojim tempom, ima gradivo za predavanje popoldoma drugačno vlogo. Je le dopolnilo ustni komunikaciji. V bistvu ima dve vlogi: poslušalcem verbalno komunikacijo dopolni z vizualno, predavatelju pa pomaga obdržati "nit" predavanja. Običajno ga pripravimo s kakšnim programom za prezentacije: npr. beamer ali powerpoint.
  9. Seminarsko predavanje. Zaenkrat naštejmo le nekaj napotkov za uspešno predavanje.
    1. Govorimo samozavestno in se ne opravičujemo. V to, kar govorimo moramo biti prepričani.
    2. Bolje končati pet minut prezgodaj, kakor minuto prepozno.
    3. Govoriti moramo razločno na dovolj naglas.
    4. Z očesnim stikom s poslušalci preverjamo, ali sledijo predavanju.
    5. Uporabljamo redundanco. To pomeni, da najbolj pomembne točke večkrat poudarimo, z analogijami poskušamo nove pojme primerjati s pojmi, ki so občinstvu domači. S tem zmanjšamo možnost, da se informacija pri prenosu izgubi.
    6. S preprostimi vprašanji spodbujamo občinstvo k razmišljanju.
    7. Šibke točke poskušamo obrniti sebi v prid. Npr. če česa ne razumemo, to odkrito povemo, težavo poskušamo izolirati in jo zastavimo občinstvu kot problem, ali pa poslušalce prosimo za pomoč.
    8. Komentarje in vprašanja poslušalcev si zabeležimo in jih uporabimo za izboljšavo seminarske naloge.
  10. Posvetovanje. Ker predavamo, se ne moremo poslušati in opazovati. Zato težko sami spoznamo pomanjkljivosti. Zato je pomembno, da se po predavanju posvetujemo o svojem nastopu. Pogosto spoznamo prav na seminarju ključne probleme.
  11. Dopolnilo seminarske naloge. Na podlagi spoznanj med in po predavanju dopolnimo seminarsko nalogo.
  12. Oddaja ali objava seminarske naloge. Na koncu poskrbimo, da je naloga objavljena, oz. shranjena, tako da jo lahko kasneje zainteresirani uporabijo.
Osebna orodja