Rihard Zupančič

Iz MaFiRaWiki

Vsebina

Oris življenja

Rihard Zupančič kot rektor slovenske univerze
Enlarge
Rihard Zupančič kot rektor slovenske univerze

Rihard Zupančič je bil rojen 22. decembra 1878 v Ljubljani. Vse šolanje do mature, leta 1997, je opravil v Ljubljani, nato pa je matematiko študiral na visoki tehniški šoli in na filozofski fakulteti na Dunaju, kjer je leta 1903 diplomiral (profesorski izpit). Očitno je že dovolj zgodaj pokazal pedagoške sposobnosti, saj je že med študijem delal kot asistent na visoki tehniški šoli, kjer je začel s študijem. Takoj po diplomi je odšel v Prago, kjer je eno šolsko leto poučeval matematiko na realni gimnaziji, od leta 1904 do 1908 pa je živel na Dunaju in tam predaval dijakom realne gimnazije. Ko mu je bilo trideset let, so njegov pedagoški talent tudi uradno priznali in nagradili. Dobil je štipendijo za nadaljevanje študija, ki ga je opravil na univerzi v Göttingenu in nato še v Parizu. Hkrati je dobil še dve priznanji. Prvo je naročilo avstrijskega ministrstva da spiše nove, moderne učbenike matematike za vse srednje šole in drugo, z imenovanjem vlade postane Avstrijski predstavnik v mednarodni komisiji za pouk matematike - enem od forumov, ki so tedaj poskušali koordinirati izobraževanje po Evropi.

To so bila za Riharda Zupančiča izredno delovna in plodna leta. Udeleževal se je najrazličnejših matematičnih kongresov od Rima do Cambridgea in na njih nastopal z referati. Pripravil je doktorat, ki ga je 1913 branil na dunajski univerzi. Predvsem pa je napisal celo vrsto matematičnih učbenikov za srednje šole iz aritmetike, algebre, geometrije in opisne geometrije. Ti njegovi učbeniki so bili veljavni za vso Avstro -Ogrsko, vplivali pa so tudi na učbenike v drugih državah Evrope, so sloveli kot izredno kvalitetni, čeprav se jim očita prezahtevnost. Med vojno je bil Zupančič vojak pri topništvu, po razpadu Avsto-ogrske pa se je po dveh desetletjih tujine vrnil v domače mesto. Ker je užival velik mednarodni sloves in bil od leta 1912 tudi visokošolski predavatelj matematike, je bil seveda vključen v tisto skupino slovenskih intelektualcev, ki je pripravljala ustanovitev slovenske univerze. Ob njeni ustanovitvi leta 1919, je samoumevno postal, skupaj s Josipom Plemljem, redni profesor matematike. Rektorska čast ga je doletela že v drugem šolskem letu 1920/21, takoj za Plemljem, v letih 1922/23 in 1929/30 pa je bil dekan.

Vseh naslednjih 25 let je Zupančič preživel kot profesor matematike na ljubljanski univerzi. Zaradi organizacije študija, je predaval osnovni tečaj iz matematike na Tehniški fakulteti, za študente matematike na Filozofski fakulteti pa je imel 3 - letni ciklus iz algebraične geometrije, diferencialne geometrije in analize. Od ustanovitve 1919 je vodil Inštitut za uporabno matematiko na Teniški fakulteti, bil predsednik izpitne komisije na geodetskih tečajih in predsednik stalne komisije za opravljanje profesorskih izpitov. Kot eden najbolj znamenitih mož slovenske znanosti je bil Rihard Zupančič s šestdesetimi leti vključen v tisto posvečeno skupino osemnajstih, ki je leta 1938 dobila vstop v takrat ustanovljeno Akademijo znanosti in umetnosti. Izključen je bil poleti 1945, skupaj z nekaterimi drugimi člani, ki so bili vsi, razen njega, v devetdesetih letih rehabilitirani.

V svojih znanstvenih člankih , ki so izšli povečini v nemškem in francoskem periodičnem tisku, je obravnaval matematiko pretežno v kombinaciji z metodiko pouka na srednjih in visokih šolah. Spominjajo se kot dobrega, skrbnega profesorja, ki je strogo vzdrževal visoko raven predavanj. Ob vstopu na univerzo je povabil na pogovor vsakega kandidata in tiste, ki so imeli v načrtih dvopredmetni študij, skušal pripraviti do odločitve za eno ali drugo. Matematika je bila po Zupančičevem mnenju kraljica znanosti, ki zahteva celega človeka. V svoji mladosti je bil precej frankofila in verjetno gre temu pripisati, da ima matematična knjižnica zelo veliko francoske literature. Kasneje je njegovo ljubezen do vsega francoskega nadomestila zagretost za vse nemško. Kot nemškutar oziroma kot v germansko veličino slepo zagledan človek se je med vojno vpisal med t.i. volksdeutscherje. Maja 1945 je bil Rihard Zupančič v tisti neskončni koloni, ki je bežala proti severu. Preostala štiri leta življenja je preživel v pomanjkanju, značilnem za vsa prva povojna leta. Sprva je živel v Neumarktu na Štajerskem, od decembra leta 1946 v Gradcu, kjer je naslednje leto postal znanstveni sodelavec Tehniške visoke šole in predaval osnove matematike za arhitekte. Umrl je v Judendorfu blizu Gradca, dne 23. marca 1949.

Bibliografija

Razprave in članki

  1. Sur la demonstration du theoreme de Taylor, Paris-Geneve, L'Enseignement mathematique 1901.
  2. Über Oberflächen viertel Ordnung mit Doppelkegelschnitt, Prag; Selbstverlag 1904.
  3. Über die Multiplikation und Division unvollständiger Zahlen, Wien, Zeitschr. für das Realschulwessen 1904.
  4. Einige über eine besondere Lage von Flächen zweiter Ordnung, Wien, Verlag der Staats-Realschule im XVIII. Bezirke 1905.
  5. Bemerkung zu den ebenen Schnitten bei Kegeln zweiter Ordnung, Wien, Zeitschr. für das Realschulwessen 1905.
  6. Die *Aequipollenzen des Bellavitis und komplexe Grösen, Wien, Zeitschr. für das Realschulwessen 1907.
  7. Die verschieden Arten des räumlichen Anschauungsvermögens, Wien, Zeitschr. für die österreich. Gymnasien 1909.
  8. Sur une introduction premiere des logaritmes, Paris-Geneve, L'Enseignement mathematique 1909.
  9. Sur une question elementaire de divisibilite, Paris-Geneve, L'Enseignement mathematique 1909.
  10. Ueber die Normierung der Normalform der Gleichung der Geraden, Wien, A. Hölder 1911.
  11. Bemerkung zu der neuen Ableitung des Taylorschen Theorems von K. Zahradniček, Berlin, Zeitschr. für math. und naturw. Unterricht 1911.
  12. Die Heranbildung der Lehrer für Mathematik und der Ingenieure in Frankreich, Wien, Zeitschr. für das Realschulwessen 1912.
  13. Le raisonnement logique dans l'enseignement mathematique secondaire et universitaire, Cambridge, Proceedings of the fifth. intern. Congress of Mathematicans 1912.
  14. Berichte über den mathematischen Unterricht in Österreich, Wien, A. Hölder 1912.
  15. France. L'Enseignement secondaire, Paris-Geneve, L'Enseignement mathematique 1913.
  16. Zur Axiomatik der Methode der kleinsten Quadrate, Wien, A. Hölder 1913.
  17. Eine Vereinfachnung im Existenzbeweises des bestimmten Integrals, Leibzig, Jahresbericht der Deutschen Mathematiker-Vereinigung 1913.
  18. Zur Frage der Infinitesimalrecnung an den Mittelschulen, Wien, A. Hölder 1914.
  19. Die Interpolationsprobleme von Lagrange und Tschebyscheff und die Approximation von Funktionen durch Polynome, Wien, A. Hölder 1914.
  20. Rersus de principio medii arithmetici, Kiel, Astronomische nachrichten 1914.
  21. Sur un developpement en serie des poissances d'un polynome, Paris, Comptes Rendus 1914.
  22. Le probleme d'interpolation et la formule de Taylor, Paris-Geneve, Gauthier-Villars-Georg Cie 1915.
  23. Viersteilige Tafel der trigonometrischen Funktionen der Winkel im Strichmass, Wien, Eberle & Co 1916.
  24. Die numerische und konstruktive Beherrschung der ballistischen Hyperbel, Wien, Eberle & Co 1916.
  25. Die Interpolation durch Polynome und ihre Anwendung in der äusseren Ballistik, Wien, Holzhausen 1918.
  26. Matematika v okviru tehnike (predav. ob otvoritvi slov. tehnike), Ljubljana, Sl. narod 1919.
  27. Vpliv matematike na duševno življenje narodov, Ljubljana, Pedagoški zbornik 1921.
  28. Sur la decomposition des homographies, Bologna, Atti del Congresso dei matematici 1928.
  29. Prispevki francoskih matematikov klasične dobe za razvoj mehanike, Beograd, Matematički list 1932.
  30. Une propriete du deplacement parallele d'apres M. Levi-Civita, Beograd, Publications mathematiques de l'universite de Beograd 1933.
  31. Determinizem in fizikalna slika sveta, Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna 1937.

Učbeniki

  1. Arithmetik. 1. Heft für die 1. Klasse der Realgymnasien, Wien, Tempsky 1909.
  2. Arithmetik. 2. Heft für die 2. Klasse der Realgymnasien, Wien, Tempsky 1909.
  3. Arithmetik. 3. Heft für die 3. Klasse der Realgymnasien, Wien, Tempsky 1909.
  4. Geometrische Anschauugslehre für die 1. Klasse Gymnasien, Realgymnasien und Reaschulen, Wien, Tempsky 1909.
  5. Grundrisz der Geometrie für Gymnasien und Realgymnasien -1. Heft für die II. Klasse, Wien, Tempsky 1909.
  6. Grundrisz der Geometrie für Gymnasien und Realgymnasien -2. Heft für die III. Klasse, Wien, Tempsky 1909.
  7. Geometrische Anschauugslehre für die 1. Klasse der Realgymnasien, Wien, Tempsky 1909.
  8. Grundrisz der Geometrie. 1. Heft für die 2. Klasse der Realgymnasien, Wien, Tempsky 1909.
  9. Grundrisz der Geometrie. 2. Heft für die 3. Klasse der Realgymnasien, Wien, Tempsky 1909.
  10. Grundrisz der Geometrie für Realschulen -1. Heft für die II. Klasse, Wien, Tempsky 1910.
  11. Grundrisz der Geometrie für Realschulen -2. Heft für die III. Klasse, Wien, Tempsky 1910.
  12. Arithmetik für Gymnasien, Realgymnasien und Reaschulen -1. Heft, Wien, Tempsky 1910.
  13. Arithmetik die Gymnasien, Realgymnasien und Reaschulen -2. Heft, Wien, Tempsky 1910.
  14. Arithmetik die Gymnasien, Realgymnasien und Reaschulen -3. Heft, Wien, Tempsky 1910.
  15. Leitfanden der Raumlehre für die IV. Klasse der Realschulen, Wien, Tempsky 1910.
  16. Lehrbuch der Geometrie für die IV. und V. Klasse Gymnasien, Realgymnasien und Realschulen. Planimetrie und Stereometrie, Wien, Tempsky 1910.
  17. Lehrbuch der Arithmetik für die IV. und V. Klasse der Gymnasien und Realgymnasien, Wien, Tempsky 1910.
  18. Leitfaden der darstellenden Geometrie für die V. und VI. Klasse der Realgymnasien,Wien, Tempsky 1910.
  19. Lehrbuch der Arithmetik und Algebra für die VI. bis VIII. Klasse der Gymnasien und Realgymnasien, Wien, Tempsky 1911.
  20. Lehrbuch der Arithmetik für die 4. Klasse der Realschulen und die Wiederholung in der V. Klasse dieser Anstalten, Wien, Tempsky 1911.
  21. Leitfaden der darstellenden Geometrie für die V. bis VII. Klasse der Realschulen, Wien, Tempsky1911.
  22. Lehrbuch der Geometrie für die VI. bis VII. Klasse der Gymnasien und Realgymnasien. Trigonometrie und analytische Geometrie, Wien, Tempsky 1912.
  23. Lehrbuch der Arithmetik und Algebra für die V. bis VII. der realschulen, Wien, Tempsky 1912.
  24. Lehrbuch der Geometrie für die VI. und VII. Klasse der Realschulen. Trigonometrie und analytische Geometrie, Wien, Tempsky 1913.
  25. Arithmetik für Mädchenlyzeen. Geometrie für Mädchenlyzeen. (prav tako v več zvezkih za različne stopnje). Für Mädchenlyzeen bearbeitet von Emil Börner, Wien, Tempsky 1913 - 1915.

Viri

  • Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1929.
  • Puhar, Alenka: Rihard Zupančič (1878-1949), Delo, št. 61, Ljubljana 1989.
  • Vidmar, Milan, Vakselj, Anton: Univerzitetni profesor dr. Rihard Zupančič - petdeset letnik, Znanstvenikovo življenje in delo, Jutro številka 299, Ljubljana 1928.
Osebna orodja