Osnovne lastnosti operacijskih sistemov

Iz MaFiRaWiki

Osnovni namen operacijskega sistema je napraviti komuniciranje in delo z računalniškimi sistemi preprostejše, prijaznejše in prilagodljivejše. Ves stik in upravljanje s strojnim nivojem računalniškega sistema ter tista opravila, ki so skupna vsem uporabnikom, so združeni v zahtevnem programskem paketu, imenovanem operacijski sistem.

Prenos nadzora in ukazov z uporabniškega nivoja proti strojni opremi poteka v več fazah, tako da je uporabnik čim manj odvisen od strukturiranosti ter lastnosti strojne opreme in da je moči izvesti hitre prilagoditve v vse smeri. Za operacijske sisteme je tedaj značilna slojevita zgradba z več nivoji, katerihnižji so v neposrednem stiku s strojnim nivojem, višji pa so prilagojeni razumljivi in prijazni komunikaciji z uporabnikom.

Slika:ZgradbaOS.jpg

Spuščanje navzdol skozi sloje OS pomeni oddaljevanje od uporabniškega nivoja, ki deluje kot simbolični oz. logični sloj, in približevanje strojnemu nivoju. Logični pogled na računalniški sistem je omogočen s simboličnim poimenovanjem računalniških virov in opravil z njimi, medtem, ko fizični pristop vključuje neposreden stik s strojno opremo in njenimi značilnostmi. OS mora nadzirati in upravljati obe ravni, hkrati pa odigra tudi vlogo posrednika in pretvornika med njima.

Osnovne naloge OS:

  • Vmesnik med uporabnikom in računalniškim sistemom: ta zveza lahko poteka s pomočjo ukazov posebnega ukaznega jezika ali pa prek sistema okenskih izbir. Vmesnik opravlja tudi interpretacijo ter sintaktično analizo uporabnikovih ukazov, hkrati pa v primerni obliki posreduje rezultate ali obvestila o zaznanih napakah sistema ali uporabnika.
  • Nabor koristnih uslužnostnih rutin: vodenje realnega časa, upravljanje s pomnilnikom, matematični preračuni, dostop do podatkov.
  • Množica pomagal za razvoj programov in upravljanje z njimi: to niso več neposredno deli OS, temveč dodatni sistemski programi, ki le neposredno izrabljaqjo uslužnostne rutine in druge funkcije OS.



Pomembni lastnosti operacijskih sistemov sta tudi varnost in stabilnost.

Operacijski sistem Windows 2000 ima na voljo kopico mehanizmov, ki zagotavljajo zanesljivo delovanje celotnega sistema in hkrati varujejo podatke pred nepoklicanimi očmi.

  • Vsak program dobi na voljo svoj kos pomnilnika. Noben drug program ne more poseči ali pokukati v ta pomnilnik, prav tako pa naš program ne more stikati po tujih pomnilnikih.
  • Operacijski sistem deluje neodvisno od ostalih programov. Tudi če kateri od programov umre (na poljubno grd način) ali se enostavno neha odzivati na dražljaje iz okolice, sistem še naprej pošilja signale miške in tipkovnice drugim programom. Prav tako sistem lahko ubije program, ki se ne odziva.
  • Operacijski sistem Windows 2000 deluje pod posebnim režimom procesorja. Ta režim ni dostopen običajnim programom, sistemu pa omogoča večje pravice.
  • Vsak program ima določene privilegije. Ti se največkrat ujemajo s pravicami uporabnika, ki je program sprožil. Program lahko z objekti (datoteke, tiskalniki,…) počne samo stvari, ki mu jih dovolijo njegovi privilegiji.
  • Pred prijavo v sistem mora uporabnik pritisniti tipke CTRL+ALT+DEL. Te kombinacije pod sistemom Windows 2000 programi nikoli ne vidijo, zato ni nevarnosti, da bi kak program skušal uganiti naše geslo.
Osebna orodja