Meter

Iz MaFiRaWiki

Méter (označba m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v 1/299.792.458 sekunde.

Mnogokratniki

Za mnogokratnike in manjše enote uporabljamo predpone SI. Največkrat uporabljamo:

kilometer = 1.000 metrov
dekameter = 10 metrov (redko)
centimeter = 1/100 metra
milimeter = 1/1.000 metra
mikrometer (nekdaj mikron) = 1 milijonina metra
nanometer = 1 milijardinka metra
pikometer = 10-12 metra
femtometer = 10-15 metra

Pretvorba v druge merske enote

1 meter je

3,2808 čevlja
1,0936 jarda
0,5274 sežnja

Zgodovina

Meter je leta 791 določila Francoska akademija znanosti (Académie des sciences) kot eno desetmilijoninko razdalje na površini Zemlje med njenim polom in ekvatorjem, potegnjene po poldnevniku skozi Pariz. 7. aprila 1795 je Francija sprejela meter kot uradno dolžinsko mero. Ta prvi prototipni meter pa je bil za približno 0,2 milimetra prekratek, ker znanstveniki niso upoštevali sploščenosti Zemlje zaradi njenega vrtenja, vseeno pa je postal standard. Leta 1889 so izdelali nov prameter iz zlitine 90 % platine in 10 % iridija in meter določili kot njegovo dolžino pri nič stopinjah Celzija. Prameter hranijo v Sevru.

Leta 1960 so meter določili na osnovi sevanja kriptona 86Kr, leta 1983 pa je 11. mednarodna konferenca za uteži in mere (CPGM - Conférence Générale des Poids et Mesures) sprejela zgornjo določitev.

Osebna orodja