Linux

Iz MaFiRaWiki

Linux je v zadnjem času iz operacijskega sistema za ljubitelje postal glavni konkurent Microsoftovi prevladi na tem področju. Gre za operacijski sistem, ki je nastal iz ljubiteljskega projekta finskega študenta Linusa Torvaldsa. Ta je v začetku devetdesetih napisal osnovo za Unixu podoben operacijski sistem in njegovo izvirno kodo objavil v spletu. S tem je hitro pritegnil pozornost nekaterih drugih razvijalcev, ki so skupaj z Linusom prvotno, po zmožnostih precej omejeno jedro razvijali naprej. V tistem času je organizacija Free Software Foundation v okviru projekta GNU že ponujala pestro zbirko programske opreme, za to, da bi svojim uporabnikom ponudili celostno, Unixu podobno delovno okolje, pa so potrebovali jedro operacijskega sistema. Linux so hitro prilagodili programski opremi, ki je že bila na voljo v okviru projekta GNU (tu je bil tudi prevajalnik za jezik C, ki je omogočal razvoj uporabniških programov za Linux). Z nadaljnjim razvojem in dodajanjem zmožnosti je Linux do izida različice 1.0 leta 1994 postal Unixu enakovreden tekmec med operacijskimi sistemi za delovne postaje.

Razvoj Linuxa poteka povsem drugače kot pri drugih operacijskih sistemih, ki so večinoma komercialni. Ker gre za brezplačno programsko opremo, katere izvirna koda je prosto dostopna, lahko vsakdo, ki je pripravljen žrtvovati nekaj časa, Linux izboljšuje, ga prilagodi svojim zahtevam ali doda nove zmožnosti. Edini pogoj je, da so tudi vse novosti, ki jih programer vstavi v jedro, prav tako brezplačne in z javno izvirno kodo. Od začetnih nekaj programerjev, ki so v prostem času razvijali zgodnje različice jedra, je do danes k razvoju Linuxa svoj delež prispevalo na tisoče ljudi. Prvotni razvijalci z Linusom na čelu se posvečajo predvsem razvoju sistemskih zmožnosti jedra (nadzor nad procesi in opremo), medtem ko velika večina programerjev skrbi za odpravo hroščev v kodi in pisanju knjižnic ter gonilnikov za naprave. Zaradi zelo kratkih razvojnih ciklov med različicami in velikem številu nadgradenj jedra, ki so objavljene, so hrošči odpravljeni hitreje, kot pa če programska hiša izda novo različico svojega izdelka enkrat vsakih nekaj let.

Linux ni ena izmed različic operacijskega sistema Unix, vendar skoraj v celoti posnema način delovanja. Sistema imata enak način nadzora ustvarjanja in procesov. Tako lahko programsko opremo, pisano za Unix, v Linuxu (če imamo izvirno kodo, seveda) prevedemo s prevajalnikom in program bo deloval brez popravkov v kodi. Linux je od svojega vzornika podedoval tudi dobro večopravilnost procesov in večuporabniško delovanje. Sistem je bil najprej napisan za računalnike z Intelovim procesorjem 80386, vendar so ga hitro prenesli na celo vrsto drugih procesorskih arhitektur, tako da danes težko najdemo računalnik, na katerem ne bi mogli poganjati ene izmed različic Linuxa.

Linux sestavlja samo jedro, medtem ko si dodatne module izbere sam uporabnik. Večina "linuxašev" prisega na ukazno vrstico in na voljo je cela vrsta ukaznih vrstic, ki delujejo pod Linuxom. Noben sodoben operacijski sistem pa danes ne more obstati na trgu brez grafičnega okolja in tudi v tem primeru je pri Linuxu izbira velika. Grafični uporabniški vmesnik sestavljata dva dela: grafični strežnik X Window System in grafično okolje. X Window System skrbi za osnovno delovanje grafičnega uporabniškega vmesnika: odzive na tipkovnico in miško ter izrisovanje oken in njihovo premikanje po zaslonu. Videz grafičnega vmesnika pa določa grafično okolje, ki je od grafičnega strežnika povsem ločeno. Tako lahko na strežniku X Window poganjamo celo vrsto grafičnih okolij, med katerimi sta se v zadnjem času najbolj uveljavila KDE in Gnome. Oba ponujata približno podobne zmožnosti.

Ponudba programske opreme za Linux je zelo pestra in obsežna. Veliko programov je na voljo brezplačno, njihov razvoj pa poteka podobno kot razvoj Linuxa. Z večjo priljubljenostjo Linuxa je na voljo tudi čedalje več komercialne programske opreme za ta operacijski sistem, vendar po raznolikosti programske opreme Linux še vedno zaostaja za Microsoftovimi operacijskimi sistemi. Področje, ki bi ga najbolj izpostavili, so igre, saj je tu razlika največja. Linux si je v preteklosti pridobil tudi sloves, da ni prijazen do manj veščih uporabnikov. To v zadnjih različicah operacijskega sistema in grafičnih okolij ne velja več, kljub temu pa je naprednejši poseg v drobovje sistema še vedno zahtevnejše kot v okolju Windows, ne nazadnje tudi zaradi nekoliko slabše podpore izdelovalcev strojne opreme, ki pogosto za Linux ne napišejo gonilnikov za svoje izdelke. Prav zato si Linux v računalnikih domačih uporabnikov še ni izboril večjega tržnega deleža. Bolj pa je prisoten v državnih upravah, čedalje več se jih za ta sistem odloča zaradi brezplačnosti in prilagodljivosti.

Povsem drugačno je razmerje moči med Windows in Linuxom na področju strežnikov: tu se Linux povsem enakovredno meri z Microsoftovimi operacijskimi sistemi in ima po večini analiz več kot četrtinski tržni delež. Za Linux je namreč na voljo celotna paleta strežniških programov, ki so večinoma na voljo brezplačno, tako da se z njim izognemo sicer dragemu nakupu. Tudi na področju vgradnih operacijskih sistemov ima Linux velik tržni delež, njegove izpeljanke pa najdemo v celi vrsti naprav, od mobilnih telefonov in ročnih računalnikov do usmerjevalnikov.

Linux je bil pred leti resda konjiček skupine zanesenjakov, ki so hoteli napisati svoj operacijski sistem, danes pa ga aktivno podpirajo največja računalniška podjetja (med katerimi vodi IBM). Pri strežnikih je že dosegel zavidljiv tržni delež, v prihodnje pa si večina njegovih privržencev obeta tudi večji delež pri namiznih računalnikih.


Glej tudi

Osebna orodja