Komuniciranje v matematiki, gradivo

Iz MaFiRaWiki

Komuniciranje v matematiki - gradivo

Scientia potentia est

Vsebina

Analiza ciljev predmeta

  • Študenti se bodo naučili pripraviti krajše seminarje.
  • V okviru predmeta se bodo na podlagi lastnih izkušenj in opazovanja drugih usposobili
    • za nastopanje pred razredom,
    • izdelovanje preglednih predstavitev ipd.
  • Naučili se bodo, kaj je pomembno
    • za uspešno predstavitev,
    • za uspešno napisano seminarsko nalogo,
    • za preverjanje ali je bil prenos sporočil uspešen.
  • V praksi bodo spoznali in osvojili uporabo računalniških orodij za pripravo predstavitev.

Osnovni problem komuniciranja

Komuniciranje je že od nekdaj ena najpomembnejših človekovih dejavnosti.

Zgledi:

  • Novo spoznanje želimo posredovati drugim.
  • Npr. na izpitu želimo prepričati profesorja, da nekaj dobro razumemo.
  • Napisali smo računalniški program in želimo prikazati kako deluje.
  • Pisatelj želi širokemu krogu bralcev posredovati svoje videnje kakšne problematike. Napiše knjigo. Bralec kupi knjigo in jo prebere.
  • Dogovoriti se moramo za sestanek ali se kako drugače uskladiti za kakšno skupinsko aktivnost.
  • Dirigent med koncertom neverbalno komunicira z orkestrom in občinstvom, ploskanje ali žvižganje mu služi kot povratna informacija.

V vseh teh primerih gre za problem komuniciranja, ko nekdo (oseba A) ima neko sporočilo (M), nekdo drugi (oseba B) pa na začetku komuniciranja tega sporočila nima. Problem komuniciranja je to sporočilo (M) predati drugi osebi (B).

Sporočilo je običajno obsežnejše od dejanske nove infomracije, ki jo prejme (B) od (A)ja. Koliko bolj obsežno mora biti sporočilo pa je odvisno po eni strani od konteksta (skupnega znanja obeh udeležencev komunikacije) ter od šuma, ki utegne popačiti sporočilo na poti od (A) do (B).

Komuniciranje je proces prenašanja sporočila (informacije) od pošiljatelja do naslovnika.

Rešitev problema

  • Najprej bomo spoznali teoretični model komuniciranja
  • Ker gre pri matematiki za dokaj zapletena sporočila, jih običajno razdelimo na krajša sporočila in jih po kosih sporočamo.
  • Pri deljenju sporočila uporabljamo predvsem dva principa:
    • zaporedno deljenje (npr.: uvod, jedro, zaključek)
    • vzporedno deljenje (prikaz enakovrednih različic)
  • Pri tem uporabljamo metode, ki jih poznamo v računalništvu pod imenom deli in vladaj ter strukturirano programiranje.
  • Pri pisnem in ustnem komuniciranju je pomembna
    • celovitost,
    • učinkovitost in
    • obnovljivost.

To pomeni, da mora biti bralec, oziroma sprejemnik komunikacije sposoben kasneje obnoviti posredovano sporočilo v celoti.

Struktura predmeta

Uvodna predavanja so namenjena seznanjanju z vsebino predmeta, teoretičnimi osnovami, oz. modelom komunikacije ter s posameznimi sodobnimi metodami komunikacije, ki pridejo v poštev pri sporočanju matematičnih in drugih znanstvenih vsebin.

Posebej poudarimo, kako je potrebno pripraviti seminar.

Študentje izberejo teme za seminarska predavanja in termine zanje.

V drugem delu študentje opravijo karatek seminar, oddajo seminarsko nalogo ter prezentacijo. Pripravijo tudi kviz, ki ga kolegi rešujejo.

Na koncu študent opravi še ustni zagovor, ki zajema tudi reševanje skupnega kviza, sestavljenega iz kvizov posameznih predstavitev.

Poseben poudarek je na kontekstu, torej na virih ter citiranju virov.

Komuniciranje

Model komunikacije

Osnovni namen komunikacije je hitro, varno in zanesljivo prenesti sporočilo od pošiljatelja do naslovnika.

  • pošiljatelj, je tisti, ki bi rad poslal sporočilo naslovniku.
  • kodiranje, je proces zapisovanja (kodiranja) informacije za oddajnik
  • sporočilo, je informacija, ki jo želiko sporočati
  • oddajnik, je naprava, ki zna zakodirano sporočilo posredovant po kanalu do prejemnika.
  • šum, napaka. To je popačenje sporočila, ki nastane na poti od oddajnika do sprejemnika.
  • sprejemnik, je naprava, ki zna sprejeti sporočilo, ki je poslano po kanalu.
  • dekodiranje, je proces, ko se prejeto zakodirano sporočilo prevede v obliko, ki jo

razumne naslovnik.

image:ModelShannonpdf.pdf

Informacija

  • informacija,
  • entropija,
  • odvečnost (redundanca),
  • nosilci informacije,
  • kontekst,
  • komprimiranje sporočila,
  • sintaksa,
  • semantika,
  • pragmatika,
  • znanje,
  • povratna informacija.

Vloga redundance pri komuniciranju

Redundanco lahko vnese v sporočilo že pošiljatelj, lahko pa jo zagotovi oddajnik. V obeh primerih se verjetnost za napačno razumevanje informacije pri naslovniku zmanjša. Redundanco v procesu sporočanja lahko povečamo s povratno informacijo, npr. ko naslovnik pošlje samo en bit informacije v nasprotni smeri, kar pomeni: v redu/ponovi zadnje sporočilo.

Načini komuniciranja

  • pogovor (1-1)
  • predavanje (1-vsi)
  • poročilo, članek, spis (1 - zapis)
  • seminar = predavanje + poročilo
  • film (zapis - vsi)
  • branje knjige (zapis - 1)
  • ...

Sprotno komuniciranje (on-line)

  • seminarsko predavanje
  • pogovor
  • prenos v živo
  • ...

Komuniciranje na zalogo (off-line)

Poteka v dveh fazah.

  1. Avtor shrani komunikacijo na enega od medijev.
  2. Bralec, gledalec, poslušalec bere knjigo, gleda televizijo, film, video, posluša radio.
  • priprava članka
  • seminarska naloga
  • pisanje knjige
  • snemanje filma
  • ...

Vzporedno (paralelno) komuniciranje

Pri vzporednem komuniciranju poskušamo povečati zanesljivost prenosa informacije tako, da sporočilo ali del sporočila pošljemo hkrati po več kanalih.

Zgledi:

  • Pogovor (Komunikacija poteka slušno in tudi vidno: branje ustnici, govor telesa)
  • Film (slika, zvok, podnapisi)

Neposredno, posredno komunciranje

Pri neposrednem komuniciranju sta sogovornika v stiku in ne potrebujeta dodatne komunikacijske tehnologije, pri posrednem komuniciranju, oz. komuniciranju na daljavo pa morata uporabljati tehnologijo za prenos informacije.

Povratna informacija

Izjemno pomembna je povratna informacija, s katero po možnosti sproti ugotavljamo, ali je bilo komuniciranje uspešno. Lahko se zgodi, da je šum na kanalu premočan ali pa se komunikcajski kanal celo pretrga. V takem primeru je potrebno ponovno vzpostaviti komunikacijski kanal, preden nadaljujemo s komuniciranjem. Z "izpitom" na koncu seminarja lahko preverimo, ali je naše sporočilo pri poslušalcih pravilno razumljeno.

Seminar

Glej tudi

Dodatni viri

  • Rado Wechtersbach, Informatika, (Učbenik za srednje šole) Druga prenovljena izdaja, Saji, 2009.
  • Claude E. Shannon, Warren Weaver, The Mathematical Theory of Communication, Univ. Illinois Press, 1972 (prva izdaja 1949).
Osebna orodja