Franc Močnik

Iz MaFiRaWiki

Franc Močnik
Enlarge
Franc Močnik

Med najpopularnejše in najzaslužnejše pedagoge matematične stroke v drugi polovici 19. in prvih dveh desetletjih 20. stoletja v Srednji Evropi spada gotovo Franc Močnik. Z njegovim imenom je tesno povezan napredek računskega pouka na vseh nižjih in srednjih šolah bivše Avstro-Ogrske in izven nje. Dejstvo, da so se njegovi učbeniki na različnih učnih stopnjah tako dolgo prevladujoče obdržali kljub ostri konkurenci, kaže, da je bil mojster v podajanju matematične učne snovi. Njegova velika in trajna zasluga je, da je, opiraje se na Grubeja in Shulza, preosnoval in preusmeril matematični pouk na nižjih in srednjih učnih zavodih ter uveljavil matematiko kot tisti učni predmet, ki razvija natančnost in logično doslednost v mišljenju.

Vsebina

Opis življenja

Rodil se je 1.oktobra 1814 v Cerknem kot kmečki sin. Ljudsko šolo je obiskoval v Idriji, gimnazijo in licej v Ljubljani (1825-1832). Na njegovo poklicno usmeritev je tukaj najbolj vplival matematik Leopold Karol Schulz pl. Stassnitzki kot izjema med učitelji, ki so učno snov kar brali ali pa mehanično predavali in suhoparno spraševali. Kljub zanimanju za matematiko je po končanem liceju v Ljubljani stopil v goriško bogoslovje. Po zaključenem študiju pa ni postal duhovnik, temveč učitelj goriške normalke. V Gorici je služboval deset let in med tem časom 1840 v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Leta 1846 je bil imenovan za profesorja matematike na tehniški akademiji v Lvovu, 1849 pa na vseučilišču v Olomucu. Po uvedbi institucije šolskih svetnikov je z novim letom 1851 postal šolski svetnik in nadzornik ljudskih šol v Ljubljani. Leta 1960 je bil premeščen v Gradec, kjer mu je bilo poverjeno nadzorstvo ljudskih šol in realk na Štajerskem in Koroškem. Ko je bila leta 1869 šolska uprava preosnovana, je postal deželni nadzornik prve stopnje za Štajersko. To službo je opravljal le do leta 1871, ko je iz zdravstvenih razlogov za upokojitev. Umrl je 30. novembra 1892 v Gradcu.

Pedagoško delo

V času poučevanja v Gorici se je Močnik srečal s slavnim francoskim matematikom Caucyjem, ki je v Gorici živel kot vzgojitelj bordojskega vojvode. Plod tega srečanja je bila razprava "Teorija numeričnih enačb" z leta 1939, s katero je hotel prikazati Cauchyjevo metodo reševanja polinomskih enačb v nemščini in v bolj dostopnejši obliki. Za boljše razumevanje splošnih stavkov in pravil je navedel številne ustrezne primere in pokazal možen način obdelave pri elementarnem pouku.

Glavno Močnikovo delo so bili matematični učbeniki. Sestavil jih je za praktično vse takratne smeri osnovnih in srednjih šol, večkrat predeloval in prilagajal novim učnim načrtom in novim razmeram. To so bile tudi najboljše učne knjige za šole v naših krajih.

Začel je z metodičnimi knjigami leta 1940 do 1943, kot sad lastnih izkušenj pri pouku elementarnega računstva in nasprotovanja mehanskemu poučevanju računstva. V uvodih zavrača tedanji splošni način pouka, ki je obremenjeval učenčev spomin z raznimi občimi pravili in obrazci, ter zahteva, da si mladina temelje računstva pridobi s samostojnim razmišljanjem in lastnim sodelovanjem; spomin naj dobi trdo oporo v razumu; tako pridobljeno znanje se mora utrditi s ponavljanjem in vajami. Posebno skrben je bil tudi pri izbiri in sestavljanju primerov z mnenjem, da je treba pri pravem ljudskem pouku posebno paziti na koristnost in uporabnost; začetnika lahko najprimerneje spodbudimo s praktičnimi nalogami stvarnega življenja.

Nadaljeval je v letu 1844 s sestavljanjem učbenikov po lastnih načrtih, ki jih je potrdila dvorna študijska komisija. Do 1958 so bile izdane knjige za računstvo in geometrijo za ljudske, mestne, župnijske, glavne, ponavljalne in nadaljevalne šole ter šole na kmetih. Po naročilu ministrstva za šolstvo so bila izdana tudi metodična navodila učiteljem za poučevanje računstva in geometrije. V letih 1870 do 1873 so nastale njegove predelane petdelne, kasneje v letih 1891 do 1892 pa tridelne računice za ljudske šole. Vse sta še po njegovi smrti predelovala Kraus in Habernal in so bile v rabi še po letu 1919. Večina teh je izšla zadnjikrat leta 1926, nekatere celo leta 1931.

Prenova avstrijskega srednjega šolstva v letih 1849-52 je zahtevala nove učne knjige. Aritmetiko za nižje gimnazije je Močnik sestavil 1950 v dveh delih, oba pa sta zadnjič izšla leta 1923, čeprav so ga še mnogi kasnejši pisci takih učbenikov jemali za osnovo in navajali Močnikovo ime na čelu knjig do leta 1937. Prvi del Geometrije za nižje gimnazije je sestavil leta 1852, drugi pa 1853. Poznejši predelovalci so izdajali ta učbenik pod njegovim imenom vse do leta 1937. Tudi aritmetični in geometrijski učbeniki za nižje realke še beležijo izdaje vse do prve svetovne vojne. Leta 1850 sta bili izdani tudi knjigi algebre (zadnja izdaja 1938) in geometrije (zadnja izdaja 1935) za višje razrede gimnazij in realk.

Izredno bogat je tudi seznam Močnikovih računic in geometrijskih učbenikov za trirazredne meščanske šole. Nastajale so v zvezi z učnim načrtom iz leta 1874 najprej v treh zvezkih, kasneje pa vsak zvezek ločeno za deške in dekliške šole. Naslednje izdaje so vrstijo do leta 1929.

Močnik je leta 1878 začel izdajati še aritmetike in algebre za učiteljišča, in sicer ločeno za moške in ženske oddelke, ki sta zadnjikrat izšle leta 1908. Za splošno uporabo je leta 1859 sestavil šestdecimalne logaritemske tablice in leta 1877 za šolsko rabo petdecimalne logaritemske tablice,ki so izhajale do leta 1921. Širšim slojem v avstrijskih deželah je v dveh posebnih knjigah razložil nov denarni sistem, ter nove decimalne mere in uteži.

Vseh različnih naslovov knjig, ki se ponašajo z Močnikovim imenom, je 142 (povzeto po bibliografiji J. Povšiča). Močnik je svoje učbenike pisal v nemščini, v slovenščino in številne tuje jezike so jih prevajali drugi. Skupaj je v trinajst tujih jezikih izšlo čez 300 različnih naslovov, nekateri v več izdajah. Če bi upoštevali različne nemške izdaje originalov in kasnejših priredb, bi dobili skoraj 1000 različnih bibliografskih enot. Nenavaden in trajen uspeh njegovih učbenikov; bili so skoraj sto let, generaciji za generacijo učencev, vodnik po kristalni zgradbi matematike; je dosegel z mojstrskim vplivanjem na razvoj metode za posredovanje matematike in poznavanjem potreb posameznih šolskih stopenj.

Bežen pogled na Močnikove učbenike

Medtem ko so bile prve knjige namenjene tako učiteljem kot učencem, so bile nove računice očitno namenjene le učencem. Razlaga je zelo kratka in v precejšnji meri nadomeščena z ustreznimi zgledi, težišče pa je na nalogah. Značilno za Močnikove učbenike je, da se vsaka naslednja knjiga začne s ponavljanjem snovi iz prejšnje. V peti računici za takratne ljudske šole obravnava avtor tudi deljivost, največjo skupno mero in najmanjši skupni večkratnik, računanje kvadratnega in kubičnega korena. Na koncu daje računica osnove praktičnega računstva za gospodinjstvo, kmetijo, obrt in trgovino.

Močnikovi učbeniki za nižjo srednjo šolo so podobni tistim za zadnje razrede srednje šole, vendar podrobnejši in preciznejši. Geometrija na tem nivoju se začne z obširno obdelavo geometrijske prakse - opazovanja, merjenja in risanja v naravi in na papirju. Zato začenja avtor povsod z opazovanjem znanih predmetov in pokaže najprej fizično telo, sledi ji sledi čisto moderna obdelava preko geometričnih modelov na ploskve, črte in točke, ter skladnostnih izrekov za trikotnik. V tem se razlikuje od tistih piscev, ki začenjajo s točkami in črtami. Geometrijska pravila so izpeljana in dokazana. Pisec učence tudi napeljuje, da pravila sami najdejo. Obdelane so tudi perspektiva in stožnice. Geometrija za nižje gimnazije je podobna z več poudarka na teoriji.

V algebri (1855) za višjo gimnazijo najdemo potence z racionalnimi eksponenti, kompleksna števila, logaritme. Opisan je celo elementaren postopek, ki nam omogoča izračunati vrednost logaritmov (enako v geometriji za kotne funkcije).Obdelano je aritmetično in geometrijsko zaporedje, kombinatorika in verjetnostni račun, v katerem je vpeljan pojem matematičnega upanja.

Učbenik aritmetike in algebre za višje razrede srednjih šol (1874) je v primerjavi s prejšnjim že precej moderniziran in je z matematičnega stališča najvišja stopnička Močnikovega opusa. V njej najdemo že pojma divergence, konvergence, binomsko vrsto, diferenčni račun in interpolacijo. Za računanje ničel polinomov imamo elementarno razloženo Newtonovo in sekantno metodo in tudi Cauchyjevo metodo, s katero ožimo interval, v katerem je ničla z obeh strani. Omenjena je celo zveznost.

Učbenik geometrije za višje gimnazije je zelo popoln. Obravnava je aksiomatična, obdelana ali z klasično dogmatičnim evklidskim načinom ali z "novo" hevristično-genetično metodo, ki je veljala za zgrešeno. Močnik v uvodnem tehtanju zaključi takole : "Hevristično-genetična metoda, ki učenca vodi po najkrajši poti v uspešno iskanje in s tem k samostojnemu odkrivanju znanstvene resnice, metoda, ki naredi učni predmet živ in mikaven zato, ker neprestano stopnjuje pazljivost, se posebno obnese pri trigonometriji in analitični geometriji, kjer je -z nekaj izjemami- edina uporabna.Ker ima vsaka svoje prednosti in ker je za učenca najspodbudneje, če ga po mnogovrstnih poteh vodimo k večno resničnim zakonitostim prostorskih količin, mislim, da je primerno, če se zato v tejle učbeniku odrečem enotni metodi in rabim glede na specifičnost učnega predmeta zdaj prvi, zdaj drugi način obdelave." Podrobno sta obdelani in stereometrija. Dokazan je Eulerjev izrek za poliedre, obravnavana vsa pravilna telesa, kotne funkcije za vse kote, trigonometrija, sferna geometrija in sferna trigonometrija. Pri analitični geometriji je obravnavano vrtenje koordinatnega sistema, premica, trikotnik in krivulje drugega reda. V učbeniku geometrije za višje razrede srednjih šol (1877) najdemo približno isto snov. Med drugim obravnava usmerjene daljice, vrtenja, potenco točke glede na krog.

Že v svojih prvih knjigah Močnik ni skoparil z razlago in je bil zaradi tega tarča kritike nekaterih sodobnikov, ki so mu očitali, da ne upošteva vloge učitelja, da so učbeniki primerni za samoizobraževanje in podobno. Sam je zato v kasnejših izdajah razlago res nekoliko skrčil in jo spretno nadomestil z izbranimi rešenimi nalogami. Izredna priljubljenost teh učbenikov ( v letih od 1884 do 1909 so v višjih razredih avstrijskih srednjih šol njegovo Geometrijo uporabljali šestdesetodstotno, Aritmetiko pa povprečno petinsedemdesetodstotno) in njihova razširjenost zunaj meja takratne avstrijske države sta pokazali, da je bil Močnikov pogled na poučevanje pravilen.

Slovenci smo imeli za časa Močnikovih prvih izdaj le njegova navodila za uporabo računic in računice za ljudsko šolstvo, saj so samo zanj avstrijske oblasti dovoljevale naš jezik. Vseeno pa je Potočnikov prevod "Napeljevanje iz glave poštevati za prvi klas ljudskih šol" iz leta 1946 pomemben kot eden prvih slovensko pisanih matematičnih del. Medtem, ko je prevod razlage marsikje neizdelan, naloge pa zvenijo neposredno. Na koncu te prve računice že najdemo "Poštev obrest ali činžev" se pravi obrestni račun. Samo leto pozneje je izšlo "Napeljevanje v računstvo za drugi in tretji klas farnih in glavnih šol" istega prevajalca. Razlaga v tej knjigi je bolje prevedena kot v prvi, tudi terminologija se spremeni (v drugi knjigi: tisuč ali tavžent, številke, odštevati namesto jezer, števke, odjemati v prvi knjigi). Ta knjižica vsebuje tudi računanje z ulomki in pouk o razmerjih - premem in obratnem. Za ulomek uporablja besedo razdelin. Tudi naloge živo opisujejo takratno življenje. Tretji je prevod Oroslava Cafa "Vadba v računjenji za drugi ino tretji oddelek učivnic na kmetih ino v mestih" iz leta 1848. Pomemben je bil za uporabo v šolah na štajerskem in je ena izmed prvih v gajici pisanih slovenskih knjig. V letih 1871-1878 smo Slovenci dobili še Tomšičeve prevode njegovih petdelnih računic za ljudske šole iz nemškega originala, kasneje predelane v tridelne. Precej kasnejšega datuma 1873 je recimo Četrta računica za slovenske ljudske šole s podnaslovom "Številjenje z desetinskimi drobi, mnogočnimi števili in navadnimi drobi. Mere, uteži in denarji." prevajalca Tomšiča. Ta računica že spada v petdelno serijo, ki jo je Močnik predelal iz svoje tridelne. Lete 1978 izide še peta računica "Računske naloge za poslednja šolska leta".

Šele v šolskem letu 1982/83 je Dunaj dovolil Slovenščino kot učni jezik na nižji gimnaziji, z začetkom v prvem razredu in to le v Kranju, Novem mestu ter na slovenskih oddelkih ljubljanske gimnazije. Za prevode močnikovih del je sredi osemdesetih let poskrbel Josip Celestina, profesor matematike na ljubljanskem učiteljišču. Tako sta leta 1882 in 1884 izšla prvi in drugi del "Aritmetike za nižje gimnazije", leta 1883 in 1884 pa prvi in drugi del "Geometrije za nižje gimnazije. Leta 1885 je v Celestinovem prevodu izšla še "Aritmetika za učiteljišča", ki jo je leta 1925 ponovno priredil Anton Črnivec. Treba je dodati, da se močnikov vpliv pozna tudi v samostojnih srednješolskih učbenikih, ki so jih ob koncu stoletja začeli pisati drugi slovenski matematiki in srednješolski profesorji, npr. Blaž Matek in Jakob Zupančič.

Močnik je šolstvu koristil tudi kot svetnik in deželni šolski inšpektor. Pri nadziranju pouka je, če je bilo potrebno, neposredno pokazal, kako je treba učiti, učitelju pa prepustil metodo v lastno presojo. Kot šolski nadzornik za Kranjsko je dvignil zanemarjeno ljudsko šolstvo s tem, da je leta 1851 sestavil za glavne šole navodilo in učni načrt, s katerim je določil slovenskim otrokom osem ur pouka na teden v lastnem jeziku, ki je bil do tedaj preziran. Torej je njegova velika zasluga, da je slovenščina postajala vse bolj enakopravna z nemščino. To ni šlo lahko in Močnik je znal biti zelo odločen. Ko so se učitelji na ljubljanski realki upirali vpeljavi slovenščine, jim je zagrozil z odpustom in tako zlomil nasprotovanje. Po njegovih navodilih je Andrej Praprotnik sestavil slovenski Abecednik, Prvo in Drugo berilo. Ustanavljal je tudi nove šole, podpiral izobraževanje učiteljev in skrbel za izboljšanje materialnega položaja v šolstvu. Za svoje zasluge v šolstvu je bil večkrat odlikovan, ob upokojitvi pa je postal vitez. Zveza slovenskih učiteljskih društev mu je 1894 odkrila spominsko ploščo na rojstni hiši.

Bibliografija

Razprava

Theorie der numerischen Gleichungen mit einer Unbekannten, Wien, Heubner 1839.

Metodične knjige

  1. Lehre von den vier Rechnungsarten, Laibach, Joseph Blasnik 1840.
  2. Anleitung zur gesammten Rechenkunst, Laibach, Joseph Blasnik 1843.
  3. Methodik des Kopfrechnens, Wien, Schulbücherverlag 1845.
  4. Methodik des Zifferrechnens, Wien, Schulbücherverlag 1856.
  5. Anleitung zum Gebrauche des ersten Rechenbuches für Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1870.
  6. Anleitung zum Gebrauche des zweiten Rechenbuches für Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1870.
  7. Anleitung zum Gebrauche des driteten Rechenbuches für Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1870.
  8. Der Rechen-Unterricht in der Volksschule, Wien, Schulbücherverlag 1874.
  9. Die geometrische Formenlehre in der Volksschule, Wien, Schulbücherverla 1875.

Logaritemske tablice

  1. Logarithmisch-trigonometrische Tafeln, Wien, Gerold 1858.
  2. Fünfstellige Logarithmen-Tafeln zum Schulgebrauche, Wien, Gerold 1877.

Priročniki in pomožni učbeniki

  1. Das Rechnen mit Rücksicht auf die neue österreichische Münzwährung, Wien, Braumüller 1858.
  2. Die neuen österreichischen Masse und Gewichte und das Rechnen mit denselben, Wien, Schulbücherverlag 1873.

Učbeniki

a) za ljudske, mestne, župnjiške, glavne, ponavljalne in nadaljevalne šole ter za šole na kmetih

  1. Anleitung zum Kopfrechnen für die erste Klasse der Volksschulen, Wien, Schulbücher-Verschl. Admin. 1847.
  2. Anleitung zum Kopfrechnen für die erste Klasse der Stadt und Landschulen, Wien, Schulbücher-Verschl.-Admin. 1846.
  3. Anleitung zum Kopfrechnen für die untern Klasse der Volksschulen, Triest, I.Papsch 1846.
  4. Anleitung zum Rechnen für die zweyte und dritte Classe der Pffar und Hauptschulen, Wien, Schulbücher-Verschl.-Admin. 1846.
  5. Lehrbuch des gesammten Rechnens für die vierte Classe der Hauptschulen, Wien, Schulbücher Verschl.-Admin. 1846.
  6. Lehrbuch der Geometrie, Wien, Schulbücher-Verschl.-Admin. 1846.
  7. Uebungsbuch beim Rechnungsunterrichte für Schüler der II. und III.Klasse der Volksschulen, Wien, Schulbücherverschleiss-Admin. 1853.
  8. Uebungsbuch beim Rechnungsunterrichte für Schüler der 3.KLasse an Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1857.
  9. Uebungsbuch beim Rechnungsunterrichte für Schüler der 4.KLasse an Volksschulen, Prag, Schulbücherverlags-Verwaltung für Böhmen 1857.
  10. Uebungsbuch beim Rechnungsunterrichte für Schüler der obern KLassen an Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1856.
  11. Rechnungsübungen für die Wiederholungs und Fortbildungs schulen, Wien, Schulbücher-Verschl.-Admin. 1852.
  12. Uebungsbuch beim Rechnungsunterrichte für die Landschulen, Wien, Schulbücherverlag 1858.
  13. Erstens Rechenbuch für Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1870.
  14. Zweites Rechenbuch für Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1870.
  15. Drittes Rechenbuch für Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1870.
  16. Viertes Rechenbuch für Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1871.
  17. Fünftes Rechenbuch für Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1873.
  18. Fünftes Rechenbuch für ein, zwei u. dreiclassige Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1878.
  19. Fünftes Rechenbuch für vier u. fünfclassige Volksschulen, Wien, Schulbücherverlag 1878.
  20. Fünftes Rechenbuch für sechs, sieben u. achtclassige Volksschulen, Wien, Schulbüchervelag 1877.
  21. Rechenbuch für fünfte Classe der achtclassigen Volks und Bürgeschulen, Wien, Schulbücherverlag 1880.
  22. Rechenbuch für österreichische allgemeine Volksschulen - I.Theil, Wien, Schulbücherverlag 1891.
  23. Rechenbuch für österreichische allgemeine Volksschulen - II.Theil, Wien, Schulbücherverlag 1891.
  24. Rechenbuch für österreichische allgemeine Volksschulen - III.Theil, Wien, Schulbücherverlag 1892.

b) za meščanske, trgovske in obrtne šole

  1. Lehr und Übungsbuch der Arithmetik fur Bürgerschullen - 1.Heft, Prag, Tempsky 1877.
  2. Lehr und Übungsbuch der Arithmetik fur Bürgerschullen - 2.Heft, Prag, Tempsky 1877.
  3. Lehr und Übungsbuch der Arithmetik fur Bürgerschullen - 3.Heft, Prag, Tempsky 1878.
  4. Rechenbuch für die erste Classe der Knaben-Bürger-schulen, Prag, Tempsky 1885.
  5. Rechenbuch für die erste Classe der Mädchen-Bürger-schulen, Prag, Tempsky 1885.
  6. Rechenbuch für die zweite Classe der Knaben-Bürgerschulen, Prag, Tempsky 1885.
  7. Lehr und Übungsbuch der Arithmetik fur Bürgerschullen - 2.Heft. Für die 7.Classe achtclass. Volks u. Bürgerschulen u. für die 2.Classe der dreiclass. Bürgerschulen. Ausg. für Mädchen-Bürgerschulen, Prag-Leibzig, Tempsky-Freytag 1883.
  8. Angewandte Aritmetik u. einfache Buchführung für Bürger, Handels und Gewerbeschulen, Prag, Tempsky 1872.
  9. Rechenbuch für die dritte Classe der Knaben-Bürger-schulen, Prag, Tempsky 1885.
  10. Lehr und Übungsbuch der Arithmetik fur Bürgerschullen - 3.Heft. Für die 8.Classe achtclass. Volks u. Bürgerschulen u. für die 3.Classe der dreiclass. Bürgerschulen. Ausg. für Mädchen-Bürgerschulen, Prag-Leibzig, Tempsky-Freytag 1883.
  11. Geometrie in Verbindung mit dem Zeichnen für Bürgerschulen, Prag, Tempsky 1874.
  12. Geometrie und geometrisches Zeichen für Knaben-Bürgerschulen -1.Heft, Wien-Prag-Leipzig, Tempskey -Freytag 1888.
  13. Geometrie und geometrisches Zeichen für Knaben-Bürgerschulen -2.Heft, Wien-Prag-Leipzig, Tempskey -Freytag 1888.
  14. Geometrie und geometrisches Zeichen für Knaben-Bürgerschulen -3.Heft, Wien-Prag-Leipzig, Tempskey -Freytag 1888.
  15. Geometrische Formenlehre für Mädchen-Bürgerschulen, Wien-Prag-Leipzig, Tempskey-Freytag 1890.

c) za gimnazije in realne gimnazije

  1. Lehrbuch der Aritmetik für das Unter-Gymnasium - 1.Abth., Wien, Gerold 1850.
  2. Lehrbuch der Aritmetik für das Unter-Gymnasium - 2.Abth., Wien, Gerold 1850.
  3. Geometrische Anschauungslehre für die Unter-Gimnasium - 1.Abth., Wien, Gerold 1852.
  4. Geometrische Anschauungslehre für die Unter-Gimnasium - 2.Abth., Wien, Gerold 1853.
  5. Lehrbuch der Algebra für das Ober-Gymnasium, Wien, Gerold 1851.
  6. Lehrbuch der Geometrie für das Ober-Gymnasium, Wien, Gerold 1850.

d) za realke

  1. Anleitung zum Rechen für die erste Classe der Unter-Realschule von zwei Jahrgängen, Wien, Schulbücherverschleiss-Adm. 1851.
  2. Anleitung zum Rechen für die I. und II. Classe der Unter-Realschulen, Wien, Schulbücherverlag 1855.
  3. Die angewandte Arithmetik für die zweyte Classe der Unter-Realschule von zwei Jahrgängen, Wien, Schulbücherverschleiss-Adm. 1853.
  4. Die angewandte Arithmetik für die III. Classe der Unter-Realschulen, Wien, Schulbücherverlag 1855.
  5. Anleitung zum Rechen für die UnterRealschulen, Wien, Schulbücherverlag 1857.
  6. Die angewandte Arithmetik für die UnterRealschulen, Prag, Schulbücherverlag 1859.
  7. Anleitung zum Rechnen als Lehr und Übungsbuch der Arithmetik für die I. u. II. Classe der Unterrealschulen, Prag, Tempsky 1867.
  8. Lehr und Übungsbuch der Arithmetik für die unteren Classen der Realschulen -1.Heft, Prag, Tempsky 1880.
  9. Lehr und Übungsbuch der Arithmetik für die unteren Classen der Realschulen -2.Heft, Prag, Tempsky 1880.
  10. Lehr und Übungsbuch der Arithmetik für die unteren Classen der Realschulen -3.Heft, Prag, Tempsky 1880.
  11. Lerbuch der Geometrie. Zum Gebrauche der Unter-Realschulen, Wien, Schulbücherverschleiss-Adm. 1850.
  12. Geometrische Formenlehre für die 1.Classe der Realschulen, Prag, Temspky 1882.

e) za učiteljišča

  1. Lehrbuch der besonderen und allgemeinen Arithmetik fur Lehrerbildungsanstalten, Prag, Tempsky 1878.
  2. Lehrbuch der besonderen und allgemeinen Arithmetik fur Lehrerinnen-Bildungsanstalten, Prag, Tempsky 1879.
  3. Lehrbuch der Geometrie fur Lehrerbildungsanstalten, Wien, Gerold 1878.
  4. Gometrische Formenlehre für Lehrerinnen-Bildungsanstalten, Wien, Gerold 1878.

Viri

  • Povšič, Jože: Bibliografija Franca Močnika, SAZU, Ljubljana 1966.
  • Hladnik, Milan: Stoletnica Močnikove smrti, Obzornik za matematiko in fiziko 39, Ljubljana 1992.
  • Čopič, V.: Pouk matematike v obvezni osnovni šoli, OŠ na Slovenskem 1869-1969, Slovenski šolski muzej, Ljubljana 1970.
  • Močnik, Franc: Računica za obče ljudske šole, Faksimile, Jutro, Cerkno 1995.
  • Močnik, Franc: Der geometrische Formenlehre in der Volksschule, prevedel Zvonko Perat, Jutro, Ljubljana 1997.
  • Močnik, Franc: Geometrijsko oblikoslovje za dekliške meščanske šole, Blasnikovi dediči, Ljubljana 1897.
  • Močnik, Franc: Geometrija za nižje gimnazije, Kleinmayr & Bamberg, prvi del Ljubljana 1891, drugi del Ljubljana 1884.
  • Močnik, Franc: Aritmetika za učiteljišča, Cesarske Kraljeve Zaloge šolskih knjig, Dunaj 1911.

Zunanje povezave

Glej tudi

Osebna orodja