Ferdinand Avguštin Hallerstein

Iz MaFiRaWiki

Avguštin Hallerstein - matematik in astronom (1703-1774), mandarin na kitajskem dvoru

Vsebina

Kratek življenjepis

Avguštin Hallerstein je odšel kot misijonar na Kitajsko, tam pa jih je bolj zanimalo njegovo matematično in astronomsko znanje. Da je deloval na obeh področjih in še kot kartograf izredno uspešno, dokazujejo njegova objavljena dela in dejstvo, da ga je kitajski cesar imenoval za mandarina. Hallerstein se je rodil 18.avgusta 1703 v Mengšu, šolal se je pri jezuitih v Ljubljani in 1eta 1721 vstopil v njihov red. Nadaljeval je študije v Gradcu in na Dunaju, se izobrazil v matematiki in astronomiji, že od deških let pa si je želel na Kitajsko. Vendar je moral najprej v pedagoški poklic, a 1eta 1735 se mu je le ponudila prilika, da izpolni svojo mladostno željo: prek Genove je odpotoval v Lizbono in naslednje leto okoli rtiča Dobrega upanja priplul do Mozambika, kjer se je srečal z afriško puščavo. Leta 1737 je nadaljeval pot do Goe, leta 1738 pa do Macaa. 1739 je naposled prispel v Peking, kjer je bil sedež jezuitskega misijona. Že 1.1743 le postal član kitajskega matematičnega tribunala, tri leta kasneje pa predsednik te znanstvene ustanove in dvorni astronom. Sledi obdobje njegovih potovanj po prostranstvih Daljnega vzhoda. V letu1749 je kartiral Mandžurijo. 0d 1752 je bil dve leti na poti Peking-Macat-Peking; to potovanje ga je zelo izčrpalo, leta 1761 je moral zaradi telesne oslabelosti odpovedati nadaljnja terenska kartografska dela. leta 1774 je prosil, da bi ga razbremenili tudi astronomskih opazovanj. Ko je v istem letu izvedel za razpust jezuitskega reda 1eta 1773 v Evropi, ga je zadela kap, njene ponovitve 29.oktobra 1774 pa ni več preživel.

Znanstvenoraziskovalno delo

Matematično znanje je Hallersteinu služilo predvsem kot osnova za kartografsko opazovanju planetov in astronomsko delo. S prvim je začel že na poti proti Pekingu, ko se je leta 1738 prvič zadrževal v Macau. Tu je narisal načrt mesta z okolico. Največje delo v kartografiji pa je opravil leta 1749 v Mandžuriji, ko je na potovanjih zbral podatke za mapiranje te dežele, iz katere je izhajala tedaj vladajoča kitajska dinastija. To delo je bilo povezano s pripravo velikega atlasa Kitajske, ki je izšel 1.1769 Morda je Hallerstein za isti namen izračunal iz davčnih listin število celo z prebivalcev kitajskega cesarstva: 198213713. Ukvarjal se je tudi s kitajskim koledarjem in je predlagal nekatere izboljšave.

Hallersteinovem astronomskem delu pričajo njegova pisma (objavljenih je okoli 30, nekaj jih v prepisu sorodnikov s Kranjskega hrani Arhiv Slovenije) in poročila o opazovanju planetov. Le-ta je opravljal in objavljal v sodelovanju z nekaterimi drugimi jezuiti v Pekingu. Glavno tovrstno delo je izšlo prav po Hallersteinovi zaslugi 1eta 1768 na Dunaju, obsega opazovanja v letih 1717-52, Hallersteinov delež pa zajema zadnja leta po 1746. Poleg astronomskih spisov in tablic je v Hallersteinovi zapuščini še več naravoslovnih in drugih spisov. Za podatke o razmerah na Kitajskem so ga zaprosili celo z znanstvene akademije v Petrogradu. Največji del njegovega znanstvenega dela pa je prešel neposredno v kitajsko kulturno zgodovino. Tako so Kitajci posvojili tudi znanstvenikovo osebnost - poimenovali so ga Lieou Song Ling K'iao Hien.

Vir

Sitar, Sandi: Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov. Ljubljana : Prešernova družba, 1987.

Povezave

Osebna orodja