Delovni pomnilnik

Iz MaFiRaWiki

Delovni pomnilnik ali RAM je del računalnika, v katerem se začasno shranjujejo podatki.

RAM tvorijo polprevodniška integrirana vezja. Povezan je z vhodno izhodnimi enotami, trajnim pomnilnikom (ROM-om) in CPU. Nahaja se na matični plošči, blizu procesorja, kar omogoča hitrejši prenos informacij. Najdemo pa ga tudi v vseh vrstah elektronskih naprav.

Poznamo dve vrsti RAM-a:

  1. SRAM je statični RAM, ki omogoča hitrejši dostop do podatkov in ne potrebuje osveževanja. Slabost SRAM-a je v tem, da zanj potrebujemo veliko prostora na silicijevi rezini in je dražji. Poznamo ga kot predpomnilnik, ki je povezan s CPU. Zaradi vse hitrejših procesorjev CACHE postaja vse pomembnejši. V zadnjem času se pojavlja zato že dvostopenjski (L2), deloma pa tudi že trostopenjski (L3), sistem CACHE pomnilnikov, ki skoraj dosegajo hitrost CPE. CACHE lahko štejemo še k RAM-u, najhitrejši pa so že nameščeni kar na procesorju.
  2. DRAM je dinamični RAM, ki večtisočkrat v sekundi osveži vsebino, za to pa potrebuje signal.

Po izključitvi računalnika iz električnega omrežja se v RAM-u shranjeni podatki izgubijo. Obstajajo pa tudi tipi RAM-a (NVRAM), ki ohranijo informacije brez dovoda elektrike.

Trenutno je običajna velikost RAM-a 1024 MB, minimalno 512 MB. Lahko pa ga kasneje še dodajamo v kosih 2n MB na dodatne nosilce na matični plošči.

Enote za merjenje količine pomnilnika so 2nMB (npr. 256 MB, 512 MB, 1024 MB ...)

Osebna orodja