Datotečni sistem Ext3

Iz MaFiRaWiki

Datotečni sistem je organizacija podatkov na disku. Vsak operacijski sistem ima svoj datotečni sistem.

Površina diska je razdeljena na koncentrične steze, vsaka od njih pa še naprej na odseke ali diskovne bloke. Bloki so enako veliki, navadno po 1kB ali 1024 osembitnih besed. Vsak blok ima svoj naslov, številko diskovnega bloka. Površina diska je še najbolj podobna plošči za pikado. Ker so steze na zunanjem robu diska daljše kot tiste bližje osi, so navadno razdeljene na več odsekov kot notranje.

Zaporedje blokov imenujemo razdelek (partition). Eden od razdelov, navadno prvi, je zagonski. Ob zagonu poskusi BIOS na njem najti zagonski nalagalnik.

Splošne informacije o datotečnem sistemu na razdelku so zapisane v tako imenovanem superbloku.

Obstaja tudi prireditvena tabela, ki vodi evidenco o tem, katere bloke na disku uporablja dana datoteka ali imenik. Ker se datoteka s časom lahko širi ali krči, ni verjetno, da ji bodo dodeljeni zaporedni bloki na disku.

Vsako datoteko in vsak imenik v datotečnem sistemu opisuje podatkovna struktura, imenovana inod (ang. inode). Vsak inod ima svojo zaporedno številko.

Na začetku vsakega datotečnega sistema, sistem oddeli prostor za tabelo ali seznam inodov. Število vnosov v tabeli določa število datotek na disku. Ko to število dosežemo, ne moremo zapisati nobene datoteke več.

Ime datoteke je shranjeno v imeniški strukturi.

Osebna orodja