Anton Vakselj

Iz MaFiRaWiki

Vsebina

Oris življenja

Anton Vakselj
Enlarge
Anton Vakselj

Anton Vakselj se je rodil 9.12. 1899 v Ljubljani. Po maturi na I. državni gimnaziji je bil najprej dve leti vpisan na tehniški fakulteti tedaj ustanovljene univerze v Ljubljani, nakar se je preusmeril na matematiko in diplomiral v oktobru 1922 na tedanji filozofski fakulteti. Bil je prvi diplomant z matematičnega področja. Že leto kasneje je doktoriral iz matematike z disertacijo: Doneski k teoriji linearne diferencialne enačbe drugega reda s štirimi singularnimi točkami, kar je prvi doktorat iz matematike na tej univerzi. Hkrati z dveletnim študijem v Parizu je postal asistent na filozofski fakulteti ljubljanske univerze in to delo opravljal do leta 1925. Od tedaj pa do konca vojne pa je služboval na mestni ženski gimnaziji kot profesor matematike in fizike, nekaj časa pa celo kot uradnik na mestnem finančnem oddelku v Ljubljani. Po vojni je leta 1946 postal redni profesor za matematiko tehniške fakultete univerze v Ljubljani. Od leta 1960 je nadaljeval univerzitetno delo na fakulteti za strojništvo, vse do leta 1972, ko se je upokojil. Honorarno je nekaj časa poučeval še diferencialno geometrijo in teorijo grup na oddelku za matematiko. Umrl je leta 1987.

Znanstveni opus Antona Vakslja obsega 18 člankov, objavljenih v mednarodnih revijah, eno knjigo in dvoje skript. Ukvarjal se je z različnimi področji teorijske matematike; z diferencialno geometrijo, analitičnimi funkcijami in algebro. V diferencialni geometriji sta ga zanimali teorija prostorskih krivulj in teorija ploskev. V algebri je obravnaval faktorske polgrupe kot posplošitev pojma faktorske grupe. Zanimiva je njegova matrična razlaga vektorjev, ki jo v izbrušeni obliki prinaša njegova knjiga z naslovom Osnove matematike s podnaslovom Število – limitni proces. Iz te knjige izhaja tudi avtorjev svojski odnos do matematičnih osnov, kar je zmeraj poudarjal tudi pri predavanjih. V teoriji analitičnih funkcij je pomembna njegova razprava o aproksimativnem vedenju analitične funkcije glede na bilinearno substitucijo, kjer je našel formalno analogijo z vedenjem prostorske krivulje.

Bibliografija

Knjige

  1. Matematika II, Ljublana 1949.
  2. Višja matematika II., Ljubljana, Univ. zal. 1960.
  3. Beitrag zur Theorie des allgemainen Dreibeins der Raumkurve, Ljubljana, rokopis 1973.

Razprave in članki

  1. Doneski k teoriji linearne diferencialne enačbe 2. reda s štirimi singularnimi točkami, Ljublana, samozaložbi 1923.
  2. L'equation differentielle lineare du second ordre a quatre points singuliers, Pariz, Comptes rendus acad. sc. Paris 1924.
  3. Sur les substitutions linearies, Compt. rend. acad. sc. Paris 1924.
  4. Ein Existenztheorem der Flächen konstanter Krümmung, Berlin, Math. Zeit. 1930.
  5. Einige Sätze über endliche Gruppen, Wien, Monatshefte für Math. u. Phys. 1931.
  6. Beitträge zur Flächentheorie, Berlin, Math. Zeit. 1934.
  7. Ein Existenztheorem in der Theorie der Flächenverbiegung für den Fall nichtanalytischer, Beograd, Publ. math. 1934.
  8. Eine neue Form der Gruppenpostulate und eine Erweiterung der Gruppenbegriffes, Beograd, Publ. math. 1934.
  9. Eine Anwendung der linearen Substitution einer komplexen Veränderlicher in der Flächentheorie, Beograd, Publ. math. 1937.
  10. Kreiskurven zweiter Ordnung, Berlin, Math. Zeit. 1938.
  11. Monodromijska funkcija linearne diferencialne enačbe. Razprave III, AZU, Mat. prir. raz. 1947.
  12. Matrični račun linearnih substitucij 2. reda. Razprave III, AZU, Mat. prir. raz. 1947.
  13. Dva prispevka k trikotniški geometriji. Razprave III, AZU, Mat. prir. raz. 1947.
  14. Contribution a la geometrie d'une fonction analytique, Pariz, Compt. rend. acad. sc. Paris 1952.
  15. Osnove matematike. I. Število - limitni proces, Ljubljana, DZS 1952.
  16. Faktorhalbgruppen, Zagreb, Glasnik mat. fiz. astr. 1957.
  17. Algebraische Grundlage der Vektorrechnung, Zagreb, Glasnik mat. fiz. astr. 1957.

Vir

Krušič, Bogdan: Profesor dr. Anton Vakselj – umrl, Obzornik za matematiko in fiziko 6-7, Ljubljana 1987.

Osebna orodja