Andrej Perlah

Iz MaFiRaWiki

Oris življenja

Andrej Perla(c)h (Perlacher, Perlachius) sodi med humanistične razumnike slovenskega rodu, ki so predavali po evropskih univerzah ter pogosto postajali tudi dekani in celo rektorji. Znanje latinščine in grščine jim je omogočilo študij klasičnih avtorjev, k njihovemu enciklopedičnemu znanju pa je sodilo tudi obvladovanje matematike in astronomije. Slednjo so prek astrologije povezovali še z medicino.

Andrej Perlach se je rodil 1490 v Svečini nad Mariborom. Na Dunaju je študiral matematiko. Sodil je v ožji krog učencev slovitega matematika, astronoma in zdravnika G. Tannstetterja. Že kot študent je začel prepisovati in prirejati dela starejših avtorjev. Leta 1516 je dosegel artistično licenco in začel poučevati na dunajski univerzi, kjer je deloval vse do smrti. Za matematiko se je lotil še študija medicine in doktoriral leta 1530. Dolgo vrsto let je bil na artistični fakulteti profesor matematike, pozneje je prestopil na medicinsko fakulteto, katere dekan je bil med leti 1539 in 1550 štirikrat.Rektorsko funkcijo dunajske univerze je opravljal leta 1549, ki je prav v tistem času dosegala svoj vrh. Užival je odličen glas pri svojih strokovnih kolegih, kar potrjuje tudi višina njegove plače, saj je bil s 90 forinti drugi najbolje plačani profesor na univerzi. Prištevali so ga tudi k najuglednejšim dunajskim zdravnikom. Bil je eden izmed štirih profesorjev medicine, ki so si ustvarili ime kot humanistični ali matematični pisci, v svoji medicinski stroki pa so literarno delovali le v neznatnem obsegu. Ovekovečil se je tudi z latinskimi prigodnimi pesmimi in z ustanovitvijo bogate ustanove za štipendiranje štajerskih rojakov z glavnico 600 forintov. Umrl je 11. ali 19. junija 1551, v letu, ko so prišle v slovenske kraje prve knjige v domačem jeziku. Eden njegovih učencev je bil tudi Clemens Kukitz (Kukec) iz Metlike, ki je tudi poučeval na dunajski univerzi, umrl pa kar deset let pred svojim učiteljem.

Raziskovalno in prevajalsko delo

Perlach je zapusti več tiskanih del v latinščini, univerzalnem razumniškem jeziku tistega časa. Reproduciral in razširjal je učbenike svojih predhodnikov, zlasti njihove almanahe, efemeride, koledarje z astronomskimi in astrološkimi dodatki. Ker je z njimi mogoče izračunati lego nebesnih teles za vsak dan posebej in kot take uporabiti za astrološke napovedi, so šle dobro v denar. V zvezdoznanstvu se je odlikoval tudi kot konstruktor astronomskih instrumentov (Astrolabium Arithmeticum, Organum Ptholomei), ki so mu omogočili opazovanje soncu najbližjega planeta Merkurja, kar se je njegovim sodobnikom le izjemoma posrečilo.

Najprej je izdal l. 1517 Amanach novum super anno 1518…ex tabulis Joannis de Gmunden (Novi Almanah za l. 1518…) skrbno preračunan za dunajski poldnevnik, s posvetilom prvemu pravemu dunajskemu škofu-Slovencu Juriju Slatkonji, slovitemu glasbeniku in ljubitelju matematike in astronomije.

Leta 1518 je sledil Usus almanach seu Ephemeridum ex commentariis Georgii Tannstetter Colimitii praeceptoris sui decerpti… (Almanah ali knjige efemerid, zajete iz komentarjev njegovega učitelja Tannstetterja) in razporejen od Perlacha na 50 »propozicij«. Zadnjih 25 vsebuje probleme ali koristna navodila (Utilitates), katera v duhu astrologije dajejo nasvete za pravočasno puščanje krvi, striženje las in obrezovanje nohtov.

Tudi za l. 1520 je izdal podoben Almanach novum.

Naslednje Efemeride za l. 1529 je izdal na Dunaju leta 1528 z naslovom Ephemerides…pro anno…1529 cum configurationibus et habitudinibus planetarum inter se et cum stellis fixis utique insignioribus cum ex secundo tum ex primo mobili contingentibus sub tali forma hactenus nemini visae (Efemeride… z razporeditvijo in lego planetov med seboj ter nasproti zvezdam stalnicam… ki jih doslej še nihče ni videl). To je že povsem samostojno Perlachovo delo, saj se ne sklicuje več na tablice predhodnikov. Kot Kopernikov sodobnik in proučevalec planetov je bil verjetno blizu spoznanju heliocentričnega sistema.

Leta 1530 je izdal nove efemeride za l.1531, ki vsebujejo tudi Prognosticon, spis o vplivu sončnega in luninega mrka na dogodke v tistem in naslednjem letu. V njih omenja še svoji iznajdbi dveh astronomskih instrumentov in dodaja, da ga neuki zasmehovalci zbadajo, a v tolažbo imajo tudi veliki svoje obrekovalce. Žal se ne ve ničesar o usodi teh astronomskih naprav, ki bi zaslužile podrobnejši opis. Delo je izšlo tudi v nemščini, da bi se lahko z astrološkim naukom seznanilo čim večje število ljudi. Latinski izvleček efemerid je oskrbel njegov učenec Klemens Kukitz na Dunaju l. 1530 z naslovom Judicium Viennese ex… A. Perlachii ephemeridibus extractum…

Že po njegovi smrti je izdal njegov prijatelj Jacob Taurellus (Oechsle) l. 1551 na Dunaju komentar efemeridam Commentarii ephemeridum clarissimi viri Andreae Perlachi Stiri, medicae artis doctoris ac in academia Viennensi ordinarii quondam mathematici.V posmrtnih izdajah pa so zapisovali Perlahov priimek skupaj z Evklidovim in Hipokratovim.

Vir

Sitar, Sandi: Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov. Ljubljana : Prešernova družba, 1987.

Osebna orodja